Ker je imela dveletno hči, je čutila dolžnost, da ostane njena mati, hkrati pa jo je skrbelo, kako bo strupeno zdravljenje, ki ga je potrebovala, vplivalo na njen plod. ''Ocenjevanje vrednosti nerojenega otroka proti kvaliteti lastnega življenja, je bila glavna tema v prvih tednih po diagnozi,'' je pojasnila. Odločila se je, da ji z operacijo odstranijo dojko, a odločitev za kemoterapijo je še vedno visela v zraku. Kirurgi so ji odstranili tvorbo v dojki, ki se je zdela nekancerogena, a zdravniki niso mogli vedeti natanko, saj ji zaradi nosečnosti niso mogli opraviti mamografije. ''Z izgubo dojke sem se lahko sprijaznila, a skrbelo me je, kako bo kemoterapija vplivala na plod. Kako bi pravzaprav lahko dojenček v razvoju preživel izpostavljenost strupenim dozam strupa. Brez občutka krivde nisem mogla spiti niti kozarca vina ali vzeti paracetamol, ko sem trpela za bolečinami.''

Diagnoza rak dojke v nosečnosti je izjemno redka, najpogosteje pa se pojavi pri ženskah med 32-im in 38-im letom starosti. Prav zato se navaja, da je morda prav pozna nosečnost možen vzrok za raka dojke in je v porastu, saj se vse več žensk odloča za otroka pozno. Čeprav ne gre za rutinski postopek, je kemoterapija med nosečnostjo danes sprejemljiva in ocenjena kot zdravljenje z nizkim tveganjem po prvem tromesečju. Na to temo je bila opravljena tudi raziskava leta 2011, ki so jo predstavili na evropskem multidisciplinarnem kongresu rakavih obolenj, kjer so navedli, da otroci rojeni po tem, ko so bile matere zdravljene po določenem režimu s kemoterapijo med nosečnostjo v drugem ali tretjem trimesečju, niso utrpeli negativnih posledic zdravljenja.

Največje tveganje bi bilo lahko povezano z nosečnostjo do 12 tedna, saj se takrat razvijajo možgani, srce in reproduktivni organi. Ta raziskava je zaključila, da v smislu mentalnega razvoja, delovanja srca in plodnosti, otrok kasneje v življenju nima negativnih posledic. Obstaja pa nekoliko večje tveganje za prezgodnji porod, ki ima sam po sebi lahko vpliv na kognitivni razvoj otroka. Otroci rojeni pred 34 tednom nosečnosti imajo večje tveganje za nevrološko nezrelost. Študija pa je poročala tudi, da je 16 od 70 mater, ki so prestale kemoterapijo med nosečnostjo, rodilo prezgodaj, in sicer med 28. in 34. tednom nosečnosti. A tudi za tiste prezgodaj rojene, ni rečeno, da se pojavijo dolgoročne posledice.

Kako je to možno, še ni popolnoma jasno. Obstajajo manjše študije, ki kažejo, da posteljica varuje plod pred škodljivimi učinki kemoterapije, kjer so ugotovili, da nekatera zdravila škodijo posteljici, spet druga ne. Kaj je vzrok za to, pa ostaja skrivnost.

Tako je onkolog Jane svetoval, naj se odloči za kemoterapijo, saj so ji diagnozo postavili v 15. tednu nosečnosti. ''Še vedno nisem bila čisto prepričana. Nekoč sem v bolnišnici obiskala prijateljico, ki je imela zaradi kemoterapije popolnoma uničen imunski sistem, in spomnila sem se, kako slabo je bila videti. Z možem sva bila zmedena in vsa iz sebe, nato pa sem šla na Google in preverila vse informacije.''

Naposled se je le odločila, da se bo borila proti raku in prestala več ciklov kemoterapije. Izgubila je lase, trepalnice in ostale dlake, njena usta, ustnice in grlo so bile razpokane in gnojne, nohti pa počrneli. A uspela je premagati raka, še več, rodila je v 36. tednu nosečnosti, in to zdravo deklico. ''Ko sem rodila, se mi je to zdel pravi čudež,'' se spominja. ''Zdravniki so bili videti prav tako presenečeni, da je bila deklica zdrava. Le onkolog je pokimal in mi čestital za zdravo deklico, saj se je zdelo, da samo zanj to ni bilo nikakršno presenečenje, čeprav tega v resnici ni znal pojasniti.''

Danes, tri leta kasneje, je njena hči Susanna zdrava deklica in Jane je še vedno iz srca hvaležna, da ji je usoda le namenila srečen konec.