Hemoroidi so žilni vozliči in predstavljajo povsem normalno anatomsko strukturo v anusu, torej zadnjem delu debelega črevesja. Njihova vloga je, da pomagajo nadzorovati odvajanje blata. Ker ti vozliči nimajo tipične zgradbe krvnih žil in imajo izjemno tanke stene, se zlahka poškodujejo. Takrat nabreknejo, začnejo krvaveti ali izpadejo iz anusa, posledica pa je hemoroidalna bolezen oziroma zlata žila.

Hemoroidalna bolezen, ki ji sicer pravimo zlata žila ali z eno besedo kar hemoroidi, je bolezen moderne dobe, saj poleg genetske nagnjenosti na njen razvoj vplivajo tudi prehranjevalne navade, življenjski slog in vedno pogostejše sedeče delo. Hemoroidi lahko nastanejo tudi zaradi kroničnega zaprtja, napenjanja med odvajanjem blata in ob dvigovanju težkih bremen. S tovrstnimi težavami naj bi se vsaj enkrat v življenju srečalo več kot 50 odstotkov ljudi, še posebej pogosti pa so tudi pri nosečnicah, saj bolezen lahko izbruhne tudi zaradi pritiska ploda.

Kako zdraviti hemoroide?

Bolezen ne poteka enako pri vseh ljudeh. Stopnje bolezni so povezane z obsegom izstopa notranjih hemoroidov, obstajajo pa štiri stopnje. Za prvo stopnjo so značilni rahlo povečani vozliči, ki jih spremljajo le nekateri simptomi bolezni, kot na primer bolečina pri odvajanju blata in občasne krvavitve ali srbečica. Na drugi stopnji so vozliči že znatno povečani, a ne toliko, da bi zdrknili iz anusa. Izstopijo le, ko se bolnik napreza (pri odvajanju blata, dviguje težka bremena …). Na tretji stopnji vozliči zdrknejo skozi anus. Prolaps je dolgotrajen in včasih zahteva ročno prestavljanje nazaj, pri četrti stopnji pa je prolaps stalen. Ker hemoroidov ni možno več ročno prestaviti v analni kanal, se pojavita močnejše krvavenje in ukleščenje, zdravljenje pa je običajno kirurško.

Če bolnik začne bolezen zdraviti v zgodnji fazi, ta običajno temelji na higiensko-dietetičnih ukrepih. Bolnik mora s hrano in zadostnim uživanjem tekočine ter vlaknin uravnavati gostoto blata, izogibati se mora začinjeni hrani ter analno območje redno umivati s hladno vodo. Pomagajo tudi številna zdravila (lokalni anestetiki, vazokonstriktorji, protektivi, analgetiki, antipruritiki, antiseptiki), ki jih najdete v obliki mazil ali svečk, in čepki proti hemoroidom, vendar je s temi ukrepi mogoče le lajšati simptome bolezni, ne pa je tudi odpraviti. Prav tako je pomembno, da se zdravljenja ne lotevate sami, temveč obiščete zdravnika ali o zdravilih povprašate farmacevta.

Edina učinkovita dolgotrajna metoda zdravljenja hemoroidov je kirurško zdravljenje. Obstaja kar nekaj načinov kirurškega zdravljenja hemoroidov:

1. Neinvazivni operacijski pristopi. Vključujejo podvezovanje hemoroidov, zamrzovanje s krioterapijo, koagulacijo z infrardečimi žarki, sklerozacijo in lasersko terapijo. Ti posegi se običajno izvajajo ambulantno in so primerni za zdravljenje hemoroidov prve in druge stopnje. Pomanjkljivost teh metod je, da se hemoroidi velikokrat ponovijo.

2. Klasični kirurški pristopi. Zanje je značilno, da učinkovito in trajno odstranijo težave, vendar operacije zahtevajo splošno ali lokalno anestezijo, bolnik pa mora ostati v bolnišnici od tri do štiri dni. Sam poseg je običajno neprijeten, okrevanje pa poleg tega boleče in neudobno ter traja od tri do štiri tedne. Klasični pristopi, med katere spada tudi metoda Milligem-Morgan, so primerni za bolnike s hemoroidi tretje in četrte stopnje.

3. Metoda DG-HAL. Gre za nov kirurški pristop zdravljenja hemoroidov, ki je trajno učinkovit pri 95 odstotkih bolnikov. V Sloveniji ga še ne izvajajo, ga pa izvajajo na eni od hrvaških klinik in ponekod drugje v svetu. Izmed vseh kirurških metod naj bi bila ta najmanj invazivna in najbolj udobna za bolnika, poleg tega pa tudi najbolj učinkovita. Pri posegu s transanalnimi šivi podvežejo arterije, ki dovajajo kri v nabrekle vozliče. To storijo s pomočjo ultrazvočne sonde, s pomočjo katere natančno locirajo končne veje hemorodialnih arterij. Ker šive opravijo v delu črevesja, v katerem ni živčnih končičev, sta bolečina in nelagodje minimalna. Ker poseg ne vključuje rezanja in drugih invazivnih ukrepov, hemorodialno tkivo ostane nepoškodovano. Sam poseg traja od 30 do 40 minut pod lokalno anestezijo. Pacient ostane na opazovanju od 30 minut do ene ure, nato pa lahko odide domov. Po dnevu ali dveh se lahko bolnik vrne k opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, popolnoma pa okreva v šestih do osmih tednih. Zapleti pri posegu so izjemno redki, običajno pa obsegajo rahlo krvavenje iz mesta šiva, včasih pa tudi občutek nelagodja in rahlo bolečino v anusu, ki jo je praviloma mogoče odpraviti z oralnimi analgetiki.

Imate tudi vi kakšno zamisel, kako naj si pomagajo osebe, ki jih mučijo hemoroidi? Svetujte pomoči in nasvetov potrebnim na naši Facebook strani!

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na