Ali sem ogrožen?

Srčni infarkt lahko prizadene prav vsakega posameznika, običajno po 40. letu starosti. V posebej ogrožene skupine pa spadajo predvsem:

- Bolniki s srčno-žilnimi obolenji (srčni infarkt, angina pektoris, visok krvni tlak)
- bolniki s sladkorno boleznijo
- genetsko pogojeni bolniki
- moški po 45. letu starosti
- ženske po nastopu menopavze
- prekomerno hranjeni, kadilci in neaktivni posamezniki

Kako prepoznati simptome?

Bolečina v prsih

Najočitnejši simptom, ki lahko opozarja na nenaden zastoj srca, je nelagodje ali bolečina v prsih. Ponavadi se pojavi kot močan stisk v srcu ali pekoč občutek, ki se hitro širi proti vratu, hrbtenici in okončinah, ter se močno stopnjuje. Še posebej nevaren je predvsem zato, ker ga mlajši pogosto zanemarijo, starejši in bolniki s sladkorno boleznijo pa sploh ne občutijo.

Oteženo dihanje

Ker simptomi niso odvisni od fizičnega napora, moramo biti pozorni tudi na oteženo dihanje oziroma pomanjkanje sape, ki mu v času telesne aktivnosti običajno ne pripišemo resnega pomena. Ponavadi ga spremljajo še občutek nenadne slabosti, bruhanje, krči v predelu prsnega koša in kašelj, ki je običajno močnejši, lahko pa tudi krvav.

Hiter in nepravilen srčni utrip

Krči v predelu prsnega koša in močno nihanje srčnega utripa, kot sta hitra pospešitev ali nestalen ritem, sta zadnja znaka, ki jima lahko hitro sledi še nevarna izguba zavesti. Zdravniško pomoč morate zato poklicati že ob prvih znakih nenadne vrtoglavice in občutka slabosti.

Utemeljen sum je dovolj za pregled pri zdravniku

Krvne preiskave

Srčni infarkt lahko s pomočjo več raziskav prepozna le strokovnjak. V kolikor ste posumili nanj, se torej nemudoma obrnite na zdravniško pomoč in opravite preproste krvne preiskave. Z odvzetjem krvi bodo namreč lahko določili raven encimov v krvi, ki se sproščajo iz odmirajočih se celih, in ustrezno določili vaše tveganje.

EKG

Zelo priljubljena metoda je tudi povsem preprost in neboleč pregled z EKG oziroma elektrokardiografom. Med postopkom se na bolnikove prsi pritrdi več elektrod, ki v parih zaznavajo spremembe šibkih električnih tokov v telesu, ki nastanejo med srčnim utripom. Ta grafični posnetek električne dejavnosti vašega srca bo zagotovo razkril, kateri deli utegnejo biti prizadeti.

Koronarografija

Sledi lahko še koronarografija oziroma slikanje srčnih žil, ki srčno mišico priskrbljujejo z arterijsko krvjo. Postopek je sicer nekoliko manj prijeten od ostalih, a je izjemno učinkovit. Zdravnik bo moral skozi dimlje, zgornji del stegna ali komolčni zgib z žico vstopiti skozi arterijo in jo pod rentgensko kontrolo počasi poriniti do srca in točno določene srčne žile. Vanjo bo nato vbrizgnil posebno kontrastno tekočino, ki bo razkrila prehodnost, zožitev ali pa celo popolno zaporo srčnih žil. Pacient, ki je med postopkom buden, lahko med slikanjem občuti naval vročine ali pa lažen in neprijeten občutek uhajanja vode. Če ne pride do zapletov, lahko bolnišnico varno zapusti že isti dan.

Žrtev se lahko zgrudi pred našimi očmi – kako ukrepati?

Ker se lahko oseba nepričakovano zgrudi pred našimi očmi in zdravniška pomoč ni vedno prisotna, je zelo pomembno, da kot nestrokovnjaki vemo, kako ustrezno ukrepati. Do prihoda zdravniške pomoči moramo glavo žrtve nagniti nazaj, da se lahko sprostijo dihalne poti, in preveriti utrip srca. Če oseba kljub temu še vedno ne diha, pa moramo začeti s srčnim oživljanjem oziroma zunanjo masažo srca. Na vsakih 15 masaž se priporoča en dah umetnega dihanja, pomembno pa je, da se prsni koš pri tem vgreza za vsaj 3-5 centimetrov. S pravilnim oživljanjem namreč začasno vzdržujemo življenjsko pomembne organe, kot so srce in možgani, ustvarimo pa lahko tudi do 20 odstotkov normalnega srčnega pretoka. Premišljeno ukrepanje laika vam torej utegne rešiti življenje.

Najpomembnejša je zgodnja defibrilacija!

Ker so ključnega pomena za preživetje, bi morali biti opazno nameščeni na vseh javnih območjih, kjer je verjetnost, da bo nekdo doživel nenaden srčni napad, največja. Dosedanje izkušnje s temi aparati so bile v tujini zelo ugodne, zato je Društvo za zdravje srca in ožilja sprožilo pobudo, da so ti nujno potrebni tudi v slovenskem prostoru. Farmacevtska podjetja so zdravstvenim domovom do danes podarila že 16 polavtomatskih defibrilatorjev, kar 18 avtomatskih pa lahko najdemo na različnih javnih prostorih, med drugim tudi v Cankarjevemu domu in Hali Tivoli v Ljubljani.

Nikar ne odlašajte z zdravljenjem

Kirurgi se bodo nemudoma posvetili odprtju zaprte srčne arterije, saj bo zadosten dotok krvi drastično zmanjšal področje odmiranja tkiva. To lahko storijo s trombolizo (kemičnim raztapljanjem strdka z zdravili) ali z balonskim širjenjem žile, bolniki pa morajo ob tem prejemati tudi zdravila za zmanjševanje škode in preprečevanje ponovitve srčnega infarkta. Koristna so predvsem zdravila z vsebnostjo ascetne kisline in klopidogrela, ki preprečujeta nastajanje strdkov, ter digitalisa, ki uravnava ritem bitja srca. Razni zaviralci in nitrati pa lahko uspešno uravnavajo vaš krvni tlak in preprečujejo nastajanje nevarnih snovi v telesu, zaradi katerih se vaše žile krčijo. Odločitev o primernosti zdravila vsekakor prepustite za to usposobljenemu specialistu.

Kako si lahko pomagate sami?

Za preprečevanje tveganja lahko največ storite predvsem z zdravim življenjskim stilom, kamor uvrščamo zdravo prehrano, redno rekreacijo ter opustitev kajenja in uživanja alkohola. Dober pokazatelj tveganja je lahko tudi obseg vašega pasu, ki naj pri moških ne bi presegal 90 centimetrov, pri ženskah pa 10 centimetrov manj, zato bodite še posebej pozorni tudi na vašo telesno težo.

V kolikor ste se prepoznali v kateri izmed ogroženih skupin, se lahko odpravite tudi na temeljit klinični pregled in laboratorijske analize krvi, kjer vam bodo na podlagi izvidov izračunali koronarno ogroženost. Vsem, ki ste močno ogroženi, pa svetujemo, da uravnate povišan krvni tlak ter količino holesterola in glukoze v krvi.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na