"Bil sem doma, za računalnikom. Vstal sem … in se zbudil na intenzivni negi kliničnega centra.” Tako se svojega prvega infarkta pred dvema letoma in pol spominja Stanislav Jenko. "Bilo je malo začudenja, seveda tudi šok, ko sem se zbudil in zagledal strop, nato pa videl, da sem prikopljen na aparature. Nič ne moreš. Če se premakneš, te boli …" Sledila sta zdravljenje in rehabilitacija. Nato pa je bil letošnjega januarja ravno na Polikliniki, medicinska sestra mu je vračala zdravstveno kartico … Ko se je spet zbudil in zagledal strop. No, tokrat je žal že vedel, kaj se je zgodilo in kaj sledi. Danes je eden od 30 tisoč Slovencev, ki živijo z diagnozo srčnega popuščanja. "Življenje se precej spremeni," pove Stanislav, ki se je nekdaj lahko pohvalil s precej kondicije, sedaj pa ve, da je toliko ne bo imel nikdar več. "Toda grem naprej. Ker živeti se izplača," je optimističen.

Bolezen, ki jo je bolje preprečiti

Do srčnega popuščanja pride, ker srce ne dobiva dovolj krvi in kisika. To se lahko tako kot pri Stanislavu začne z infarktom oziroma z ishemično boleznijo srca, ko se zožijo žile, ki srcu dovajajo kri. Ko je ta pretok krvi že močno oviran ali pa je celo zaustavljen, pride do infarkta. Lahko pa so vzroki tudi drugod. "Slabo urejen krvni tlak, sladkorna bolezen, tudi kakšna razvada, kot je alkoholizem ..." našteva prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Najbolje bi bilo delati vse, kar lahko, da vaše srce ostane zdravo, da srčno popuščanje preprečite, saj je to neprijetna bolezen, ki lahko bolniku povzroča precej trpljenja. Še posebej, ko precej napreduje, zaradi česar jo je dobro čim prej prepoznati in začeti zdraviti. To lahko prepreči napredovanje in vse hujše simptome. "Tudi z relativno napredovalo boleznijo lahko danes bolniki kar kvalitetno živijo, če se zdravijo," razlaga prim. Cevc. A tu se pogosto pojavi naslednja težava: da bolniki zaradi občutka, da so bolje, nehajo jemati zdravila, kar pa pripelje do poslabšanja, pogosto bolnik konča tudi v bolnišnici. "To pa poslabšuje izid te bolezni in skrajšuje življenje, ki je pred to osebo," poudarja zdravnik.

Na voljo tudi najsodobnejše zdravljenje s presaditvijo matičnih celic

Pri približno 20 odstotkih bolnikov zdravljenje z zdravili ni več dovolj. "Takrat so na voljo druge metode zdravljenja – recimo vstavitev srčnih spodbujevalnikov. Naslednja faza so mehanski podporni sistemi. In zadnja – presaditev srca. Kot novejša metoda pa se že nekaj časa uporablja tudi presaditev matičnih celic. Tu poskušamo spobuditi postopek regeneracije, ki je prisoten v srcu. Danes vemo, da se to lahko samo obnavlja. Pri nekaterih bolnikih se ne obnavlja dovolj, zato to poskušamo pospešiti. Je pa to najbolj učinkovito pri bolnikih, ki nimajo srčnega popuščanja zaradi infarkta. Za to se odločamo, če ima bolnik zdravila vsaj pol leta in ima še vedno težave. Seveda opravimo še nekaj testov, ker niso vsi bolniki primerni."  So pa vse te metode za bolnika bolj neprijetne, zato je res dobro, če se bolezen odkrije, ko se lahko še zdravi z zdravili in spremembo življenjskega sloga.

Preberite si več tudi o periferni arterijski bolezni, še eni bolezni, o kateri se premalo govori.