Med najpogostejše bolezni srca in ožilja spadajo arterijska hiperzenzija ali povišan krvni tlak, koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in še nekatere druge redkejše bolezni. Bolezni srca in ožilja najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, stanja, pri katerem se maščobne celice nalagajo v stene krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi. 

Dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni so povišan krvni tlak, povišan holesterol, povišan krvni sladkor, prekomerna telesna teža, kajenje, fizična neaktivnost, stres, spol in starost. Kot že omenjeno, veljajo bolezni, povezane s srcem in ožiljem v razvitem delu sveta, tudi v Sloveniji, že desetletja kot najpogostejši vzrok za umrljivost odraslih. 

Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja. Z zdravim načinom življenja lahko nastanek ali pa napredovanje srčno-žilnih bolezni preprečimo ali odložimo, posledično pa si tudi znatno podaljšamo življenje. A pomembno je tudi, da znamo simptome, ki so prisotni, prepoznati. Kateri so najpogostejši?

Utrudite se že ob najmanjši telesni aktivnosti 

Če navadno vsak dan za rekreacijo pretečete nekaj kilometrov ali pa vsak dan hodite v službo peš, nenadoma pa tega niste sposobni, ker vam omenjeno predstavlja prevelik napor, ob katerem ste hitro zadihani in utrujeni, je lahko to znak, da vaše srce ne pretaka dovolj krvi po telesu. Erin Michos, kardiolog, pravi, da so dejavnosti, ki so bile nekoč samoumevne, nenadoma pa postanejo težek zalogaj, lahko resen znak, da imamo težave s srcem. Pri tem poudarja, da gre v več primerih lahko za prehlad ali gripo, a če tedenski počitek in dovolj spanca ne zmanjšata naše izčrpanosti in utrujenosti, je dobro, da obiščemo zdravnika. 

Visok krvni tlak

Diagnoza visokega krvnega tlaka lahko poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali srčno žilne bolezni. Če krvnega tlaka ne nadzorujemo in ga zdravimo, lahko s tem poškodujemo arterije in povzročimo nabiranje oblog na stenah arterije, kar počasi blokira celoten pretok krvi. Ko kri nenehno pritiska na krvne žile, telo prisili, da naše srce in ožilje delujeta močneje in manj učinkovito. "Ljudje intuitivno mislijo, da bodo vedeli, da imajo povišan krvni tlak, vendar velikokrat pride do tega šele, ko je krvni tlak že izjemno visok," pravi Lawrence Phillips kardiolog na Oddelku za laboratorijsko kardiologijo v medicinskem centru v New Yorku. 

Vztrajen in trdovraten kašelj 

Trdovraten kašelj je lahko znak prehlada, pri kadilcih pa 'čiščenja' pljuč. Lahko pa je tudi eden od znakov srčnih težav. "V pljučih včasih pride do tekočine, ki je posledica kongestivnega srčnega popuščanja, kar se kaže, da bolniku iz pljuč piska in ga sili na kašelj. Najgosteje lahko ugotovimo, ali gre za prehlad ali težave s srcem zelo hitro, saj gre pri srčno-žilnih težavah za to, da vse skupaj zelo močno spominja na astmo," trdi prej omenjeni dr. Michos. 

Težave z dihanjem v spanju 

Obstruktivna spalna apneja pogosto povzroči, da se ljudje sredi noči zbujajo in hlepijo po zraku, kar je povezano z večjim tveganjem za srčni napad, atrijsko fibrilacijo ali srčno aritmijo. Bolnikom z apnejo pogosto sredi spanja pade raven kisika v krvi, kar povzroča tudi kratko sapo. 

Otekline in zatekanje telesa

Če opazite, da imate težave z zatekanjem nog, je to lahko eden od znakov težav s srcem. Ko srce ne prečrpava krvi učinkovito, se žile nabreknejo in na koncu potisnejo odvečno tekočino v telesna tkiva, zaradi česar deli telesa, kot so stopala, noge ali trebuh, nabreknejo. Če se počutite napihnjeni na nenavadnih mestih ali pa opazite nenavadne otekline, poskusite pritisniti na kožo. Če se na koži opazi vdolbina, ki še nekaj časa ostane kot ob pritisku, to pomeni, da vaša tkiva vsebujejo odvečno tekočino in morate obiskati zdravnika. 

Bolečine v vratu in čeljusti 

Veliko ljudi meni, da je najpogostejši znak težav s srcem bolečina v prsih, a srčno-žilne bolezni se lahko manifestirajo tudi na drugih delih telesa. Po navedbah dr. Michosa imajo ženske v primerjavi z moškimi večjo verjetnost, da razvijejo te netipične simptome. Omenjen zdravnik pravi, da se ob težavah s srcem lahko pojavi angina, pri kateri lahko zaradi pomanjkanja zraka pride do stiskanja v prsih, lahko pa se pojavijo tudi bolečine v drugih delih telesa, denimo v vratu, čeljusti, hrbtu ali pa v ramenih. 

Zasoplost 

Če opazite, da ste po vzpenjanju po stopnicah takoj zadihani, ob najmanjšem naporu pa čutite zasoplost in tako imenovano 'kratko sapo', je lahko to eden izmed glavnih simptomov težav s srcem. Vedeti moramo, kakšen napor je za nas normalen, in glede na to, kako se običajno gibljemo in koliko običajno premoremo, ocenimo, kaj je za nas še sprejemljivo. A kot smo dejali že na začetku, telesna neaktivnost in prekomerna telesna teža že v prvi vrsti povečujete tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. 

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje & TheHealthy