Nevarnost tihih simptomov

Ateroskleroza je pogosto tiha bolezen, kar pomeni, da se simptomi pojavijo šele, ko pride do resnega zoženja ali zapore arterij. Po podatkih American Heart Association se lahko simptomi razlikujejo glede na to, kateri del telesa je prizadet.

Bolečina v prsih (angina): To je opozorilni znak, da srčne arterije niso dovolj prehodne in srčna mišica ne prejema dovolj kisika.

Otrplost ali šibkost v rokah ali nogah: Lahko kaže na zoženje arterij, ki oskrbujejo okončine, kar lahko vodi v periferno arterijsko bolezen.

Težko dihanje: Če arterije, ki oskrbujejo srce, postanejo preveč zožene, lahko telo signalizira težave s slabšo oskrbo s kisikom.

Nenadna zmedenost ali težave z govorom: Lahko pomeni zmanjšan pretok krvi v možgane, kar povečuje tveganje za možgansko kap.

Glavni dejavniki tveganja

Ateroskleroza se razvija zaradi kombinacije življenjskih navad, genetskih dejavnikov in drugih zdravstvenih stanj. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja so:

Visok krvni tlak: Po podatkih Centers for Disease Control and Prevention lahko dolgotrajno povišan krvni tlak poškoduje arterijske stene, kar olajša nabiranje oblog.

Visoka raven LDL holesterola: LDL (slabi) holesterol prispeva k nastanku plakov v arterijah, medtem ko HDL (dobri) holesterol pomaga pri njihovem odstranjevanju, piše National Institutes of Health.

Sladkorna bolezen: Visok krvni sladkor poškoduje krvne žile in poveča tveganje za aterosklerozo.

Kajenje: Nikotin in druge kemikalije v cigaretah povzročajo vnetje in oženje arterij, kar povečuje tveganje za srčni infarkt, piše American College of Cardiology.

Kako preprečiti zamašene arterije?

Dobra novica je, da je mogoče aterosklerozo upočasniti in celo delno obrniti s pravilnimi prehranskimi in življenjskimi spremembami.

1. Uživanje protivnetne prehrane

Prehrana igra ključno vlogo pri zdravju arterij. Po raziskavi Harvard T.H. Chan School of Public Health (2023) prehrana, bogata s polnovrednimi živili, zmanjšuje vnetja in preprečuje kopičenje oblog.

- Zdrave maščobe; Avokado, oreščki, olivno olje in mastne ribe (losos, sardine) pomagajo zniževati vnetja in izboljšati razmerje med dobrim in slabim holesterolom.

- Vlaknine; Polnozrnata žita, stročnice in zelenjava izboljšajo prebavo in pomagajo pri uravnavanju holesterola.

- Antioksidanti; Jagodičevje, temna čokolada in zelenolistna zelenjava ščitijo krvne žile pred oksidativnim stresom.

2. Redna telesna aktivnost

Vadba izboljšuje prekrvavitev, zmanjšuje krvni tlak in povečuje raven HDL holesterola. World Health Organization priporoča vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden za ohranjanje zdravja srca.

- Kardiovaskularna vadba: Hoja, tek, plavanje in kolesarjenje krepijo srce in izboljšajo delovanje ožilja.

- Vaje za moč: Povečujejo mišično maso, kar izboljšuje občutljivost na inzulin in zmanjšuje tveganje za diabetes.

3. Nadziranje stresa

Kronični stres lahko poveča raven kortizola in prispeva k povišanju krvnega tlaka in vnetnim procesom v telesu. Po podatkih American Psychological Association so učinkovite tehnike za obvladovanje stresa meditacija in dihalne tehnike, redna telesna aktivnost in predvsem kakovosten spanec!

4. Redni zdravstveni pregledi

Ker ateroskleroza pogosto ne povzroča simptomov, dokler ne postane resna, so redni pregledi ključni. MayoClinic priporoča:

- merjenje ravni holesterola vsaj na 5 let,

- nadzor krvnega tlaka,

- Dopplerjev ultrazvok za preverjanje prekrvavitve pri ljudeh z visokim tveganjem.

Zamašene arterije pogosto ne povzročajo simptomov, dokler ni prepozno, zato je preventiva ključnega pomena. S spremembo prehrane, redno vadbo in nadzorom dejavnikov tveganja lahko močno zmanjšamo možnost za resne srčno-žilne bolezni. Redni pregledi omogočajo zgodnje odkrivanje težav in pravočasne ukrepe za zaščito srca in ožilja. Če sumite, da imate tveganje za aterosklerozo, se posvetujte z zdravnikom in začnite spreminjati svoje življenjske navade še danes!