Tveganje za razvoj ateroskleroze v največji meri povzročata dva dejavnika: raven holesterola v krvi, ki je odvisna od prehranjevalnih in genetskih dejavnikov, in delno gensko pogojena nagnjenost k odlaganju holesterola na žilnih stenah. Ateroskleroza je najpogostejša v zahodnih državah, kjer ljudje uživajo zelo mastno hrano. Pri tem je treba poudariti, da je pri nekaterih boleznih, kot je denimo sladkorna bolezen, raven holesterola v krvi visoka ne glede na vsebnost maščob v prehrani, prav tako enako velja za nekatere dedne okvare, kot je hiperlipidemija. 

Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze

Poznani so številni dokazani dejavniki tveganja za aterosklerozo, in glede na to, da je omenjena bolezen predstopnja številnih srčnih obolenj, omenjeni dejavniki povečujejo tudi tveganje za srčna obolenja, kot so angina pektoris, ishemična bolezen srca in srčni infarkt. Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze so: družinska anamneza angine pektoris ali srčnega infarkta, kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni holesterol, telesna nedejavnost, debelost in visok krvni tlak. 

Kakšni so simptomi?

V začetni oblikah, kot že omenjeno, simptomov ateroskleroze praktično ni. Če pride do zapore arterij, ki prehranjujejo srčno mišico, se lahko pojavi značilna anginalna prsna bolečina. Ko ateroskleroza prizadene žile spodnjih okončin, je lahko prvi znak obolenja tudi krčevita bolečina pri hoji, ki je posledica okrnjenega pretoka krvi skozi mišičje spodnjih okončin. Ko ateroskleroza prizadene arterije srca in možganov, se pojavijo značilni simptomi. Napadi angine pektoris in občutek razbijanja srca sta običajna simptoma, ki ob prizadetosti srčnih žil lahko vodita v razvoj obolenj, kot sta ishemična bolezen srca in srčni infarkt. Na prizadetost možganskih žil pa opozarjajo vrtoglavice, kolapsi in spominske motnje ter obolenja, kot sta možganska kap in demenca. Ateroskleroza je iz tega vidika skupni imenovalec za številna obolenja in razlaga za vrsto simptomov. 

Kako jo torej lahko prepoznamo v začetni fazi? 

Ateroskleroza ne povzroča simptomov, vsaj ne v začetni fazi, dokler maščobne obloge ne ovirajo pretoka krvi, zato je pomembno spremljanje dejavnikov tveganja, kot so raven holesterola, krvni tlak in sladkorna bolezen. Po 20. letu starosti bi si moral vsak človek z dejavniki tveganja za omenjeno bolezen preverjati raven holesterola v krvi vsakih pet let. Z rentgenskim in ultrazvočnimi preiskavami lahko določamo pretok krvi v srčnih, možganskih in pljučnih žilah, z elektrokardiogramom – EKG – pa lahko spremljamo električno delovanje srca. 

Kako jo zdravimo, kakšna je preventiva?

Preventiva vključuje zdrav način življenja, ki vključuje zdravo prehrano, opustitev kajenja, redno telesno dejavnost in vzdrževanje optimalne telesne teže. Prvi ukrep pri zdravih odraslih s previsoko vrednostjo holesterola v krvi je upoštevanje diete z nizko vsebnostjo maščob. Nekateri bolniki morajo jemati zdravila za znižanje ravni krvnih maščob. Tveganje za nastajanje krvnih strdkov na poškodovani žilni steni zmanjšamo z uvedbo majhnega odmerka aspirina. Bolniki, ki imajo veliko tveganje za zaplete, pa potrebujejo dodatne oblike zdravljenja.

Vir besedila: Zdravstveni vodnik za vso družino, dr. Miriam Stoppard