Pri atrijski fibrilaciji gre za popolnoma nepravilno krčenje preddvorov ali atrijev, ki se pokaže kot neredni srčni utrip s spreminjajočo se, po navadi povišano frekvenco. Nastane zaradi nenormalnega načina prevajanja električnega impulza v zgornji polovici srca, zaradi česar krčenje zgornje in spodnje polovice srca ni več usklajeno. Čeprav atrijska fibrilacija največkrat prizadene starejše, se vaskularni zapleti vedno pogosteje pojavljajo tudi pri mlajših, v povprečju pa je ogrožena vsaka četrta ženska ali moški po 40. letu starosti.

Okoli 40 odstotkov bolnikov jasno občuti aritmijo kot nenadni nastop razbijanja oziroma neenakomernega bitja srca. Višja kot je frekvenca srca, manj učinkovito je krčenje srca in več simptomov ima bolnik. Motnje srčnega ritma je najlaže dokazati z elektrokardiogramom (EKG), vendar le, če ga posnamemo med napadom nerednega utripanja srca (paroksizmalna atrijska fibrilacija). Če je napad nerednega bitja srca dovolj dolg, ga je mogoče dokazati z EKG, vendar pogosto do obiska pri zdravniku že mine.

Ker se število obolelih za atrijsko fibrilacijo nenehno povečuje, je prepoznavanje in zgodnje odkrivanje te bolezni še posebej pomembno. Atrijska fibrilacija namreč kar do petkrat poveča možnost za nastanek možganske kapi. Srčni utrip občasno zaniha vsakomur izmed nas, pri atrijski fibrilaciji pa napadi praviloma trajajo najmanj uro, lahko pa celo več dni.

Simptomi atrijske fibrilacije:

- hitro in neredno bitje srca,
- stiskanje v prsnem košu,
- pomanjkanje sape,
- omotica,
- slabo počutje,
- zmanjšana telesna zmožnost.

Dejavniki tveganja za pojav atrijske fibrilacije:

- visok krvni tlak,
- ozki/zamašeni dovodi do srca,
- srčni infarkt,
- srčno popuščanje,
- napake na srčnih zaklopkah,
- sočasne bolezni srca, prirojene napake in predhodni posegi.

Poleg srčnih težav morate biti pozorni še na naslednje dejavnike tveganja:

- čezmerno telesno težo,
- previsoko raven sladkorja in holesterola v krvi,
- premajhno telesno dejavnost,
- neuravnoteženo prehrano,
- stres, kajenje in druge nezdrave razvade.

Kako postavijo diagnozo?

S spremljanjem srčnega utripa lahko sami pripomorete k ugotavljanju in diagnosticiranju atrijske fibrilacije. Zdravnik pa lahko s pomočjo kliničnega pregleda ugotovi nereden srčni utrip. Za diagnozo atrijske fibrilacije je treba posneti elektrokardiogram oz. EKG. Ob potrditvi diagnoze bolnika napotimo na ultrazvočni pregled srca in laboratorijsko analizo krvi. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna motnja ritma, gre za resno obolenje, ki občasno zahteva tudi urgentno zdravljenje. Ko je diagnoza atrijske fibrilacije potrjena, je treba ugotoviti vzrok, ki je privedel do tega stanja. Če vzroka ni mogoče odkriti in gre za bolnika z zdravim srcem, gre po navadi za osamelo atrijsko fibrilacijo.

Zdravljenje atrijske fibrilacije

Če odkrijete dejavnik, ki sproži epizodo atrijske fibrilacije, se poskušajte izogniti stiku s takšnim dejavnikom. Dejavniki, na katere lahko vplivamo, so fizična aktivnost, prehrana ter omejitev uživanja alkohola. Ukrepi, kot so opustitev kajenja, omejitev uživanja maščob in fizična aktivnost, zmanjšajo tveganje srčno-žilnih obolenj, kar posledično zmanjša tudi tveganje pojava atrijske fibrilacije. Tudi s pomočjo zdravil lahko dosežete zmanjšanje števila epizod atrijske fibrilacije.

Hkrati je treba vzpostaviti in vzdrževati normalen srčni ritem. Pri tem so vam lahko v pomoč zdravila, srčni spodbujevalnik, katetrska ablacija ali elektrokardioverzija. Prav tako je izjemnega pomena ohranitev srčnega utripa na običajni nizki ravni, ko lahko določimo normalen utrip. Za znižanje srčne frekvence lahko uporabimo tudi zdravila.

Kot preventivo se lahko uporabi tudi zdravila za redčenje krvi, ki zmanjšujejo proces nastanka krvnih strdkov, posledično pa zmanjšujejo sposobnost koagulacije krvi, kar pomaga preprečevati nastanek krvnih strdkov v srčnem preddvoru in s tem zmanjšuje tveganje nastanka kapi zaradi atrijske fibrilacije.

Za srce lahko poskrbite z redno telesno aktivnostjo, srcu prijazno dieto, z vzdrževanjem primerne telesne teže in z zavestnim zmanjševanjem stresa oziroma z rednim sproščanjem. Vsem starejšim od 65 let svetujemo tudi redne, obdobne kontrole krvnega tlaka in pulza v različnih obdobjih dneva, še posebno ob pojavu nejasnega slabega počutja. Če zaznate nenormalnosti, se čim prej posvetujete z osebnim zdravnikom.