Maligni srčni tumorji, zlasti zasevki iz drugih organskih sistemov, so veliko pogostejši od benignih srčnih tumorjev. Čeprav spadajo pod ime 'benigni', ne gre prezreti niti benignih srčnih tumorjev. Najpogostejši so miksomi, redkeje pa fibromi in lipomi.

Vrste benignih tumorjev srca

Fibromi so benigni tumorji srca, ki so sestavljeni predvsem iz vezivnega tkiva. Pojavijo se lahko v katerem koli delu srca, ne glede na to, ali so vraščeni v srčno mišico ali štrlijo v srčno votlino.

Podobno so lipomi lahko znotraj katere koli stene srčne mišice ali pa se 'prilepijo' na steno srčnega septuma in so večinoma v srčni votlini. Sestavljeni so predvsem iz maščobnega tkiva.

Miksomi so primarni tumorji srca. So tudi najpogostejši benigni tumorji srca. 

Tako fibromi kot lipomi, ki so v srčni mišici, lahko povzročijo motnje srčnega ritma. Če so znotraj atrija ali ventrikla, lahko ovirajo pretok krvi.

Kaj so miksomi?

Velika večina miksomov (80 %) se nahaja v levem atriju. Najpogosteje se pojavljajo na peclju. So ohlapnega, mehkega, želatinastega in krhkega tkiva. Lahko so gladki ali resasti. Pogosto se odtrgajo določeni deli, predvsem s površine vilusov, ki jih nato krvni obtok prenaša po telesu.

Miksom na levi strani srca

Iz levega preddvora nastanejo embolije kjer koli v telesu, saj del tumorja, ki ga nosi krvni obtok, preide skozi levi preddvor v levi prekat, nato v aorto in od tam v arterijo katerega koli organa. Najpogosteje jo krvni obtok odnese v organ, ki prejme največ krvi – to so možgani.

Posledica je lahko popolna zamašitev možganske arterije z možgansko kapjo in smrtjo ali preživetje z izgubo govora in ene strani telesa.

Miksom na desni strani srca

Miksom na desni strani srca (v desnem atriju ali v desnem prekatu) bo, če se njegovi deli odtrgajo, povzročil embolijo v pljučni arteriji s težavami pri dihanju ali v primeru masivne embolije s smrtnim izidom.

Motnje, ki jih povzročajo benigni tumorji

Benigni tumorji srca (najpogosteje miksomi) povzročajo tudi druge motnje v srcu.

Lahko ovirajo normalen pretok krvi skozi srce in motijo zapiranje ali odpiranje srčnih zaklopk. Tako lahko večji miksom v bližini zaklopke med levim atrijem in levim prekatom, ki se drži peclja in ga nosi krvni obtok, sede točno na to ustje, ga zoži in močno ovira pretok. Obstrukcija pretoka skozi levo stran srca lahko povzroči odpoved leve strani srca, ki jo spremljata kopičenje vode v pljučih in oteženo dihanje.

Če tumor ovira pretok skozi desno stran srca, lahko povzroči, da desna stran srca popusti. Sledijo otekle žile na vratu, bolečine pod desnim rebrom zaradi povečanja jeter in raztezanja njihove kapsule (v kateri so občutljiva živčna vlakna), otekanje nog in pojav proste tekočine v trebušni votlini.

Ne glede na to, ali gre za okvaro leve ali desne strani srca, bistveno poslabša kakovost življenja, zagotovo pa skrajša pričakovano življenjsko dobo.

Kako se postavi diagnoza? 

Diagnozo benignega srčnega tumorja postavijo na podlagi kliničnega pregleda, pojava srčnih šumov (zaradi zapore normalnega pretoka krvi) ali sprostitve leve ali desne strani srca. Vse te manifestacije bodo zahtevale nadaljnje kardiološko zdravljenje.

V prvi vrsti gre za ultrazvok srca. V diagnostiko srčnih tumorjev lahko vključijo magnetno resonanco (MR) in računalniško tomografijo (CT).

Zdravljenje in prognoza

Ko se odkrije srčni tumor, je edina prava terapevtska izbira kirurška odstranitev tumorja. Približno 5 odstotkov operiranih bolnikov ponovno razvije miksom. Zato ti bolniki potrebujejo skrbno pooperativno spremljanje. Pri bolnikih z multiplimi in ponavljajočimi se miksomi pride v poštev tudi presaditev srca. Tako bolezen, ki je benigne narave, včasih ni nenevarna.

Povzeto po Adiva.hr