Letos je ozaveščanje še posebej pomembno, saj se je svet v času pandemije COVID-19 kar malo ustavil. Med drugim so bili odpovedani tudi redni specialistični pregledi za bolnike s kroničnimi boleznimi. Kaj to pomeni za bolnike s srčnim popuščanjem in kako so zdravniki v tem času vseeno ohranjali stik z bolniki? 

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: 

»Kronično srčno popuščanje je bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv. Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. 

Do srčnega popuščanja lahko pride zaradi ateroskleroze koronarnih arterij in posledične motnje v prekrvljenosti srčne mišice, poškodbe srčne mišice, ki jo najpogosteje povzročita srčni infarkt lahko pa tudi vnetje srčne mišice ali razne škodljive snovi kot npr. alkohol ali zasvojenost z drogami, sladkorna bolezen, neredko pa tudi stanja, ki preobremenjujejo srčno mišico kot npr. povišan krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk, ščitnice ipd., pa tudi prirojene srčne napake. 

Najpogostejši simptomi srčnega popuščanja so: zmanjšana telesna zmogljivost, občutek težkega dihanja, otekanje gležnjev, nog in trebuha, kronični kašelj ali piskanje, hladne okončine, modrikaste ustnice, ušesa in nos, izguba apetita ali slabost, pogosto uriniranje ponoči.

Ozaveščanje o tej hudi bolezni je izjemno pomembno, saj je ključno, da bolniki čim prej prepoznajo simptome in pridejo k zdravniku. Ob zgodnji diagnozi srčnega popuščanja bo zdravljenje bolj uspešno ter bo pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja in daljšemu življenju bolnika. 

Redni pregledi, tudi ob odsotnosti simptomov, so pri srčnem popuščanju ključni za nadzor in upočasnjevanje napredovanja bolezni. Prav tako so ti pregledi pravi čas za pogovor o vseh pomislekih in skrbeh, ki jih imajo bolniki s srčnim popuščanjem. Zato je pomembno, da se bolniki na pregled dobro pripravijo, med drugim tudi z zapisanimi opažanji glede simptomov in vprašanji glede predpisanih zdravil in življenjskega sloga.«

Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., spec. kardiolog, vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru:

»Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, katere pogostost v zadnjem času narašča - v letu 2019 je imelo na svetu kar 26 milijonov bolnikov to diagnozo. To bolezensko entiteto pri bolnikih, mlajših od 65 let, srečamo relativno redko, njena incidenca pa se eksponentno veča pri starejši populaciji. Za Slovenijo natančnih podatkov še nimamo, domnevamo pa, da sta incidenca in prevalenca srčnega popuščanja pri nas podobna kot v zahodnem svetu. To pomeni, da v Sloveniji trenutno živi približno 30 000 bolnikov s srčnim popuščanjem. Te številke so morda še bolj aktualne v času svetovne pandemije COVID-19, saj vidimo, da je število bolnikov s srčnim popuščanjem višje kot tistih s COVID-19, hkrati pa so bolniki s srčnim popuščanjem bistveno bolj ogroženi za slabši potek ob okužbi s tem virusom. Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem je povezano s stopnjo bolezni: bolniki z blažjo stopnjo imajo predvideno 1-letno preživetje več kot 95%, bolniki z napredovalim srčnim popuščanjem pa le 50-60%.

Srčno popuščanje lahko zdravimo z zdravili in nemedikamentoznimi ukrepi. Z zdravili želimo v čim večji meri zmanjšati simptome srčnega popuščanja in pogostnost poslabšanj ter bolnikom podaljšati življenje. V nekaterih redkejših primerih zdravljenje z zdravili ni dovolj učinkovito in bolezen napreduje. Čeprav je razlogov za to več, se to najpogosteje dogaja, če srčnega popuščanja ne odkrijemo dovolj kmalu. Pri bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem je na voljo več nemedikamentoznih, bolj invazivnih metod zdravljenja, kot so vstavitev resihronizacijskega spodbujevalnika, presaditev matičnih celic ali vstavitev mehanskega podpornega sistema. V zadnjih letih je prišlo do pomembnega napredka pri razvoju mehanskih podpornih sistemov, ki bolniku s srčnim popuščanjem omogočajo bistveno izboljšanje telesne zmogljivosti in kvalitete življenja. V primeru, če bolezen kljub temu napreduje, je kot končna metoda zdravljenja srčnega popuščanja na voljo še presaditev srca. V Sloveniji je zdravljenje s presaditvijo srca dostopno širšemu krogu bolnikov s srčnim popuščanjem, saj se že sedmo leto zapored uvrščamo na 1. mesto na svetu po številu presaditev na milijon prebivalcev. Pri vseh bolnikih s srčnim popuščanjem pa je ključnega pomena, da pravočasno in hitro odkrijemo in zdravimo poslabšanje bolezni, pri čemer nam je v veliko pomoč telemedicinska obravnava.«

Prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., spec. kardiologinja, predsednica Koroškega zdravniškega društva, strokovna mentorica Koronarnega kluba Mežiške doline:

»Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri lahko nastopijo znaki zelo hitro, akutno, v nekaj minutah, urah, če nekdo doživi obsežen srčni infarkt, ob hudo povišanem krvnem tlaku (več od 180/130mmHg). Pojavi se nenadno dušenje, bolečine v prsih, omotica, oslabelost. V takih primerih bolniki praviloma takoj poiščejo zdravniško pomoč. 

Znaki pa se pri nekom lahko pojavijo postopno, počasi in jih starejši ljudje lahko prepisujejo starosti, slabi telesni pripravljenosti. Pojavi se dušenje, sprva pri večjih obremenitvah, kasneje že pri manjših ali ponoči. Bolniki presedijo noči, pogosto odvajajo vodo ponoči, hitro jim poraste telesna teža, otekajo jim noge , so utrujeni in oslabeli. Če se pojavijo takšne težave, ne odlašajmo z obiskom pri osebnem zdravniku. Potrebno je čim prej odkriti vzrok. Če gre za srčno popuščanje, je pomembno hitro zdravljenje. Ti bolniki imajo veliko pridruženih bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, slabokrvnost, ledvična oslabelost, ki jih je potrebno vzporedno in čim prej zdraviti z dobrimi zdravili, saj le kompleksna obravnava takšnega bolnika vodi do uspeha h kakovostnemu in daljšemu življenju.

Takšni bolniki naj bi se vodili v ambulantah za srčno popuščanje. Zelo pomembno je, da zdravnik dobro pozna svojega bolnika in je bolnik dobro podučen o svoji bolezni. Redno si morajo meriti krvni tlak, srčni utrip, telesno težo, beležiti opažanja o svojem počutju, da znajo prepoznati poslabšanja svoje bolezni. Za vzdrževanje stabilnega stanja, je pomembno, kot pri vseh kroničnih boleznih, upoštevati zdrav življenjski slog. To pomeni omejiti vnos soli (manj kot 3 g na dan), uživanje mediteranske prehrane z veliko zelenjave, sadja, rib in zdravih olj. Pomembno je, da si hrano pripravljajo doma, praktično opustijo alkohol, obvezna je opustitev kajenja. Pri vseh teh bolnikih ni prepovedana telesna aktivnost, se jo zelo priporoča. Z aerobnimi aktivnostmi naj začnejo postopno, do zmerne stopnje (hoja, ples, vožnja kolesa, plavanje), do meje potenja, neprijetne zadihanosti 5-7x tedensko.

Dober izid bolezni lahko dosežemo z zdravim načinom življenja, upoštevanja nasvetov zdravnikov, rednega jemanja zdravil in doseganje ciljnih vrednosti zdravil, ki so temeljna za izboljšanje srčnega popuščanja. Za čimprejšnjo doseganje teh ciljev nam je v pomoč nova metoda spremljanja teh bolnikov – TELEMEDICINA, ki ne sme biti nadstandard za te bolnike, ampak dopolnitev obravnave teh težkih bolnikov, ki jim pomagamo, da jih bolezen ne ustavi.«