Arterioskleroza je splošen izraz za več bolezni, pri katerih stene arterij zadebelijo in postanejo manj prožne. Med njimi je najpogostejša ateroskleroza, pri kateri se maščobna snov kopiči pod notranjo plastjo arterijske stene. Prizadene lahko arterije možganov, srca, ledvic in drugih življenjsko pomembnih organov ter rok in nog. V kolikor se razvije v arterijah, ki oskrbujejo možgane, lahko povzroči možgansko kap. Če se razvije v arterijah, ki oskrbujejo srce, pa lahko pride do srčnega infarkta.

Holesterol je v našem telesu nujno potreben za gradnjo in rast celic, za proizvodnjo žolča in nekaterih hormonov. Naše telo se lahko samo oskrbi s potrebno količino holesterola, zato dodatno vnašanje s hrano živalskega izvora ni potrebno. Kadar je holesterola preveč, je to nevarno. Ta se namreč začne kopičiti v žilni steni. Dlje časa, kot slabi holesterol teče po žilah, več škode povzroči.

Pri nekaterih posameznikih oziroma družinah se kljub zelo zdravemu načinu prehranjevanja pojavlja visok nivo holesterola, predvsem slabega holesterola LDL v krvi, pri čemer je vrednost maščob (trigliceridov) velikokrat v mejah normale. Gre za dedno bolezen, družinsko hiperholesterolemijo, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Gre za mutacijo v genih, ki so odgovorni za nastanek beljakovin, ki omogočajo prečiščevanje LDL holesterola. Posledica je visoka vsebnost LDL holesterola v krvi in večja verjetnost nastanka bolezni srca in ožilja. Stanje zdravimo običajno s statini, v hujših primerih pa tudi s LDL aferezo.

»Za nastanek hiperholesterolemije je lahko krivih več različnih vzrokov - nekateri so prehranski (in samo te lahko jaz kot dietetik obravnavam), ob tem pa so tu še stresno življenje, (kar lahko z veliko truda tudi spremenimo), alkohol, kajenje (tudi to dvoje je moč urediti), nekaj pa je povsem nejasnih dejavnikov - sem spadajo že genetski dejavniki, na katere preprosto nimamo vpliva, tu so tudi povsem nejasni razlogi, ko se visoke vrednosti holesterola pojavijo, razloga pa enostavno ne prepoznamo,« je razložil dietetik Jože Lavrinec.

Prav in koristno bi bilo, da bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi morali holesterol preverjati vsakih pet let, če bi bila povečana, pa pogosteje.

Priporočena vrednost holesterola v krvi je:

Skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l

Holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l

Trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l

Holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških

Holesterol HDL: več kot 1,2 mmol/l pri ženskah

Kako ravnati v primeru povišanega holesterola v krvi?

»Na prvem mestu je zdrav način prehranjevanja, kar pomeni večje število obrokov, enakomerno razporejenih preko dneva, raznoliko prehrano primerne energetske vrednosti, veliko zelenjave, sadja, polnozrnatih izdelkov in stročnic, malo mesa, nekaj mleka in mlečnih izdelkov ...« je še predlagal Jože Lavrinec. Ravno tako na ohranjanje ravni holesterola v krvi vpliva tudi redna telesna aktivnost, kar pomeni 30 minut na dan, vsaj petkrat na teden, opustitev kajenja, omejitev uživanja alkohola ter vseh pijač z dodanimi sladkorji.