Razlikuje se od mišične oslabelosti. Normalne mišice imajo vedno majhno kontrakcijo, tudi ko so sproščene. Ljudje s hipotonijo nimajo nobenih kontrakcij v mišicah.

To stanje lahko prizadene otroke in odrasle ter se pogosto odkrije v otroštvu. Dojenčki s hipotonijo so videti mehki in imajo okončine, ki so videti kot punčke iz cunj. Običajno imajo slab nadzor nad glavo.

Hipotonija simptomi

Hipotonija je odsotnost mišičnega tonusa. Pogosti znaki in simptomi vključujejo:

- zmanjšan mišični tonus – mišice so mehke in testaste,

- iztegnjene ude – večina dojenčkov počiva s pokrčenimi komolci in koleni, tisti s hipotonijo počivajo z iztegnjenimi sklepi in okončinami,

- zakasnjeni mejniki – dojenčki s hipotonijo ne dosežejo razvojnih mejnikov, pri pričakovani starosti ne morejo dvigniti glave, se prevrniti, sedeti ali se naučiti hoditi,

- težave s hranjenjem – osebe s hipotonijo ne morejo dlje časa sesati ali žvečiti, kar vodi do težav s hranjenjem in vnosom dovolj kalorij vsak dan,

- zaostanki pri govoru – dojenčki in otroci s hipotonijo se težko naučijo govoriti in izražati,

- težave z dihanjem – ker mišice v prsnem košu nimajo tona, ne morejo pomagati pri dihanju, zato ljudje s hipotonijo običajno dihajo plitvo,

- iztegnjen jezik – usta običajno visijo odprta, jezik pa štrli ven,

- izpahi sklepov – izpahi kolkov, čeljusti in vratu so pogosti pri tistih s hipotonijo.

Vzroki za hipotonijo 

Obstaja več možnih vzrokov za hipotonijo pri dojenčkih, otrocih in odraslih. Mišični tonus nadzirajo signali, ki tečejo od možganov do živcev v mišicah. Ko je ena od teh komponent poškodovana, pride do hipotonije.

Poškodbe možganov, hrbtenjače, živcev ali mišic lahko povzročijo hipotonijo. Poškodba teh struktur je lahko posledica travme, genetike, okužbe ali osnovnega zdravstvenega stanja.

Pogosti vzroki hipotonije so: 

- Downov sindrom (imenovan tudi trisomija 21, pogosta kromosomska motnja),

- mišična distrofija (devet dednih bolezni, ki vključujejo mišično oslabelost),

- cerebralna paraliza (motorična motnja, ki prizadene možgane in mišice),

- Prader-Willijev sindrom (genetska motnja, za katero je značilno slabo hranjenje v otroštvu),

- miotonična distrofija (vrsta mišične distrofije, za katero sta značilni progresivna izguba in šibkost mišic, ki vplivata na skeletne mišice in notranje organe),

- Tay-Sachsova bolezen (redka, običajno usodna genetska motnja, ki povzroči uničenje živčnih celic v možganih in hrbtenjači).

Diagnoza hipotonije

Hipotonijo običajno odkrijemo v otroštvu zaradi zapoznele motorične sposobnosti. Dojenčki s hipotonijo ne morejo doseči mejnikov fine ali grobe motorike, ker jim primanjkuje mišične moči in nadzora, da bi jih dosegli.

Ko vi in vaš zdravnik odkrijete hipotonijo pri otroku, je naslednji korak določitev osnovnega vzroka. To običajno vključuje obisk pediatričnega nevrologa. Lahko se posvetujete tudi s pediatrom, ki deluje na področju genetike. 

Diagnostični postopek se začne s fizičnim pregledom za oceno delovanja živčnega sistema in mišic. 

Kadar hipotonija nima znanega vzroka, je znana kot benigna prirojena hipotonija.

Zdravljenje hipotonije

Zdravljenje hipotonije je odvisno od osnovnega vzroka. Ko je diagnoza postavljena, se razvije načrt zdravljenja na podlagi osnovnega stanja ali poškodbe. Ko je vzrok odpravljen, bo zdravnik bolniku pomagal pri obvladovanju simptomov.

Dve obliki zdravljenja, ki zelo pomagata pri hipotoniji, sta fizikalna terapija in delovna terapija. Fizioterapevt lahko sčasoma pomaga pri raztezanju in krepitvi mišic. Delovni terapevt je specializiran za fino motoriko in lahko zagotovi izobraževanje in usposabljanje o tehnikah govora in požiranja.

Prognoza

Napoved hipotonije je odvisna od osnovnega vzroka. Veliko nevromuskularnih in genetskih bolezni, ki povzročajo hipotonijo, ni mogoče pozdraviti. Vendar pa je veliko simptomov mogoče odpraviti. Pomembno je vedeti, da je hipotonija pogosto znak resnega zdravstvenega stanja in jo mora zdravnik čim prej oceniti.

Vir: verywellhealth