Srce se med svojim delovanjem razteza in krči. Pri raztezanju se napolni s krvjo, pri krčenju pa kri potisne po žilah. Normalna frekvenca srca med mirovanjem je po navadi med 60 in 100 utripi na minuto, vendar je tako pri mladih odraslih, še posebej pri tistih, ki imajo dobro telesno kondicijo, normalna tudi precej nižja. Frekvenca srca se ne odziva le na telesno obremenitev temveč tudi na dražljaje, kot sta jeza in bolečina.

Kadar srce bije neprimerno hitro (tahikardija) ali počasi (bradikardija), govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji. Nenormalen ritem bitja srca je lahko reden ali nereden. Najpogostejši vzrok aritmij so bolezni srca, predvsem bolezen koronarnih arterij, nepravilnosti v delovanju srčnih zaklopk in srčno popuščanje. Včasih pa se motnje pojavijo popolnoma brez osnove bolezni ali kakšnega drugega razloga.

Palpitacija ali zavedanje (nerednega, neprijetnega) srčnega utripa je odvisno od posameznika. Ob nenavadno močnih skrčitvah, ki se občasno pojavijo iz najrazličnejših aktivnosti (strah, fizičen napor, navdušenje ...) je občutenje srčnega utripa bolj izrazito.

Nekatere vrste aritmij povzročajo zelo malo simptomov, vendar na koncu lahko pripeljejo do večjih težav, druge pa lahko povzročajo več simptomov in nikdar ne povzročijo večjih zdravstvenih težav. V kolikor aritmija poslabša črpalno zmogljivost srca, lahko ta povzroči omotico, vrtoglavico ali izgubo zavesti. Takšne artimije zahtevajo takojšnjo zdravstveno oskrbo.

Z natančnim merjenjem ali tipanjem srčnega utripa lahko dobimo številne informacije, ki nam pomagajo določiti učinkovitost srca kot črpalke in kvaliteto pretoka krvi v arterijah. Opis simptomov pri zdravniku pripomore k postavljeni diagnozi. Za zdravnika so pomembne informacije ali bolnik zaznava razbijanje srca kot hitro ali počasno, redno ali neredno, kratkotrajno ali dolgotrajno ter ali med napadom čuti omotico, vrtoglavico ali omedlevico, bolečino v prsih, težko dihanje ter druge nenavadne občutke. Ravno tako pomembni so podatki, ali se palpacije pojavljajo med mirovanjem ali zgolj med fizičnim naporom ali neobičajnimi dejavnostmi.

Mesta, kjer lahko tipamo srčni utrip:

- Na vratu, levo ali desno ob sapniku,
- na notranji strani zapestja, proti palcu,
- na notranji strani nadlahti, nižje od pazdušne jamice ali nad komolčno kotanjo,
- na senčnični strani glave,
- na notranji in zgornji strani stegna noge,
- zadaj in pod kolenom,
- na hrbtišču stopala,
- na notranji strani gležnja, blizu ahilove tetive.

Razlogi za motnje ritma so lahko v samem srcu, lahko gre za infarkt, bolezni zaklopk, srčno popuščanje ali pa so posledica bolezni, kot so iztirjena sladkorna, bolezni ščitnice, okužbe, motnje elektrolitov, slabokrvnost, oziroma zastrupitev z zdravili, drogo, alkoholom. Možen vzrok za odstopanje od normale je lahko tudi normalen fiziološki odziv na določeno stanje, kot so strah, bolečina, nosečnost.

Kadar se s tipanjem utripa ne zazna, ga zdravnik izmeri s stetoskopom. Za urgentne primere zdravstvene oskrbe pa je najpomembnejši pregled s pomočjo elektrokardiogramom ali EKG-jem. Ta preiskava omogoča grafičen zapis aritmije.

Če nenadoma začutite močno in  hitro bitje srca, si lahko pomagate s pihanjem v prazno vrečko, lahnim pritiskom na zaprte oči in močenjem obraza z mrzlo vodo. Če se le da, našteto izvajajte sede in počasi. Če bi srce skušali prehitro umiriti, bi nam namreč lahko postalo slabo ali bi celo omedleli. Zelo pomembno je, da prizadetemu ne dajete zdravil, ki jih ima za aritmijo predpisan nekdo drug, ker je to lahko zelo nevarno. Če je hiter utrip nastal zaradi stresa, se poskusite umiriti. Izmerite si tudi telesno temperaturo, saj je hiter srčni utrip lahko posledica visoke temperature. Če bolnik izgubi zavest in neha dihati, pričnete s temeljnimi postopki oživljanja. Bolnika brez zavesti, ki sam diha pa je potrebno namestiti v bočni položaj oz. položaj za nezavestne.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?

- Kadar je utrip zelo hiter, nad 150 utripov na minuto v mirovanju ali zelo počasen, to je pod 50,

- kadar je hitremu in nerednemu bitju srca pridružena bolečina v prsih in/ali dušenje,

- kadar ob nerednem in hitrem bitju srca bolnik izgubi zavest,

- kadar je prisoten zelo visok ali zelo nizek krvni tlak,

- kadar simptom traja dlje časa (npr. cel dan), čeprav ni zelo moteč,

- kadar smo zaradi simptoma vznemirjeni.

Kako lahko pomagate telesu do zdravega srca?

Razbremenite ga. Odvečna telesna teža pomeni napor za vaše srce. Zmanjšajte svoje dnevne obroke, vendar jih ne izpuščajte. S petimi obroki na dan se boste izognili napadom lakote in si zagotovili dovolj energije za ves dan. Uživajte veliko sveže zelenjave in sadja, kompleksne ogljikove hidrate in izbirajte živila, bogata z nenasičenimi maščobami. V kombinaciji z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami, vitamini in minerali ponudite srcu podporo, ki jo potrebuje. Ker pa je srce mišica, ga lahko tudi dodatno okrepite. Priporočljiva je redna telesna aktivnost, najmanj 30 minut na dan. Ravno tako poskrbite za zadostno gibanje, predvsem v naravi.