Nova zaščita pred možgansko kapjo? Prelomna metoda raziskovalcev

Kot poroča ScienceAlert, atrijska fibrilacija prizadene milijone ljudi po svetu in močno poveča tveganje za nastanek možganske kapi. Pri tej motnji srčni preddvori ne bijejo usklajeno, temveč neurejeno, kar povzroči zastajanje krvi v majhni srčni izboklini, imenovani levi atrijski privesek.

Kadar kri v tem prostoru zastane, se lahko tvorijo krvni strdki, ki ob sprostitvi potujejo proti možganom in povzročijo možgansko kap. Raziskovalci so zato iskali način, kako bi ta del srca izključili iz obtoka. Ena najnovejših idej vključuje uporabo magnetno vodljive tekočine, ki se po vbrizganju v srce strdi in trajno zapre levi atrijski privesek.

Raziskovalci so razvili posebno magnetno odzivno tekočino, t. i. magnetofluid, ki jo vbrizgajo neposredno v levi atrijski privesek s pomočjo katetra. Zunanji magnetni sistem tekočino usmeri in zadrži na mestu, da popolnoma zapolni votlino, tudi ob pretoku krvi.

Kot navaja ScienceAlert, se tekočina v nekaj minutah ob stiku s krvjo spremeni v mehki magnetogel, ki trajno zapre prostor. Ker se material v začetni fazi obnaša kot tekočina, se lahko natančno prilagodi obliki priveska, ki je pri vsakem človeku drugačna.

Današnje metode vključujejo predvsem antikoagulacijska zdravila ali mehanske vsadke, ki zaprejo privesek. Oboje ima svoje omejitve:

- Antikoagulanti povečajo tveganje za krvavitve, zlasti pri starejših ali bolnikih z drugimi boleznimi.

- Mehanske naprave se ne prilegajo vedno popolnoma, kar lahko povzroči puščanje krvi ali nastanek strdkov na površini vsadka.

- Kovinski deli lahko poškodujejo srčno tkivo.

Magnetogel pa se, kot piše ScienceAlert, zdi obetavnejši, saj ustvari gladko površino, ki se lahko zlije z notranjo steno srca in zmanjša možnost nastanka strdkov.

Tehnika je trenutno preizkušena le na živalih. Prvi poskusi na podganah so potrdili izvedljivost, nato pa so raziskovalci metodo preizkusili še na prašičih, katerih srce je po velikosti in zgradbi podobno človeškemu. V desetmesečnem opazovanju je magnetogel ostal stabilen, brez znakov puščanja ali nastanka strdkov.

Srčna stena je prerasla površino gela in ustvarila enotno, zdravo plast. V primerjavi s kovinskimi vsadki je bil notranji sloj bolj gladek, brez poškodb tkiva, ki jih lahko povzročijo pritrdilni elementi. Kot poroča ScienceAlert, raziskovalci pri živalih niso opazili škodljivih bioloških učinkov, kar predstavlja pomemben korak k nadaljnjemu razvoju.

Kljub obetavnim rezultatom je pred raziskovalci še veliko dela. Pred začetkom kliničnih študij morajo dokazati dolgoročno varnost, izboljšati način dostave materiala in preveriti njegovo obnašanje v večjih, kompleksnejših srcih. Poleg tega magnetni material trenutno moti slikanje z magnetno resonanco, kar oteži pregledovanje srca. Takšne tehnične težave je treba odpraviti, preden bi lahko metodo uporabili pri bolnikih. Regulatorni postopki za medicinske pripomočke so dolgotrajni, zato bo, kot navaja ScienceAlert, minilo več let, preden bi lahko magnetogel postal del klinične prakse.

Magnetna tekočina, ki se v srcu spremeni v zaščitni gel, predstavlja povsem nov pristop k preprečevanju možganske kapi pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo. Če se bo tehnologija izkazala za varno in učinkovito, bi lahko ponudila rešitev za bolnike, ki ne prenašajo antikoagulantov ali pri katerih mehanski vsadki niso primerni. Razvoj kaže, kako hitro napredujejo materiali in biomedicinsko inženirstvo ter odpirajo nove možnosti za zdravljenje srčnih bolezni.

Vir: ScienceAlert