Utrip je odraz srčnega delovanja in izmenjavanja krvi iz levega prekata v največjo krvno žilo, aorto. Iz aorte gre kri v vse arterije v telesu, nato v kapilare, nato v vene in v desni atrij, desni prekat, skozi pljučno arterijo v pljuča, nato pa v levi atrij in levi prekat, s čimer se zapre obtok. Izmenjavanje krvi iz srca ni neprekinjeno, temveč sledi krčenju (stiskanju) ventriklov. Kri, potisnjena v aorto, mora najti prostor zase, to pa dosežemo s potiskanjem obstoječe krvi v arterije in širjenjem elastičnih arterij.

Kje občutiti utrip?

Vsako izmenjavanje krvi iz srca čutimo v perifernih arterijah. Tako lahko s palpacijo (tipanjem s prsti) periferne arterije preštejemo, kolikokrat je srce v eni minuti izvrglo kri. Število srčnih utripov na minuto je pulz. 

Pulz se najpogosteje določi s palpacijo zapestne arterije (radialne arterije). V primeru izgube večjih količin krvi, dehidracije in/ali oslabelosti srčne mišice, pulza ni mogoče občutiti v arteriji zapestja. To je zato, ker je potiskanje krvi iz srca tako majhno, da se na obrobju niti ne čuti. 

Bodite previdni pri občutenju pulza na vratu

Obeh karotidnih arterij ne smemo nikoli palpirati hkrati, ker se vsaka karotidna arterija loči na zunanjo vejo in notranjo, ki vstopa v lobanjo in oskrbuje možgane s krvjo. Na stičišču leve in desne karotidne arterije je zelo občutljiv živčni pleksus, pomemben za uravnavanje krvnega tlaka. Istočasno iskanje pulza na obeh straneh lahko stimulira oba živčna pleksusa in za trenutek ustavi delovanje srca.

Srčni utrip (pulz) lahko odčitamo tudi na EKG (elektrokardiogramu), kar je še posebej praktično pri motnjah srčnega ritma, ko tega v periferni arteriji ni mogoče narediti. Pulz lahko odčitavamo tudi na sodobnejših merilnikih tlaka, vendar nas pri motnjah ritma vse skupaj spet pripelje do odčitavanja preko EKG.

Normalne vrednosti pulza

Pulz se od osebe do osebe razlikuje, odvisen je od starosti, spola, telesne temperature, telesne aktivnosti, delovanja ščitnice in številnih drugih stvari ter dejavnikov. 

Starost: Pri odraslih se srčni utrip v mirovanju giblje od 60 do 80 utripov na minuto in lahko doseže tudi do 100 utripov na minuto, kar velja za normalno. Utrip novorojenega otroka je 140 utripov na minuto, z odraščanjem pa se postopoma upočasnjuje, tako da je pri starosti od 12 do 15 let okoli 75 utripov na minuto. Ženske imajo vse življenje nekaj utripov na minuto več kot moški vrstniki.

Učinek temperature: Za vsako stopnjo zvišanja telesne temperature se utrip poveča za približno 18 utripov na minuto. Toplo vreme, telesna aktivnost, močna čustva in vnetna srčna bolezen povečajo srčni utrip.

Telesna aktivnost: Telesna aktivnost dviguje srčni utrip, kar je pri zdravem človeku koristno glede na obremenitev. Če se pulz med telesno aktivnostjo ne poveča, ampak, nasprotno, začne padati, je to znak resne bolezni srca. Pri dobro treniranih športnikih se utrip počasi dviguje, ker močno srce z manj popadki (kot pri netreniranih posameznikih) telesu priskrbi dobro oskrbo krvi.

Tahikardija in bradikardija

Srčni utrip nad 100 utripov na minuto je imenovan tahikardija. Tahikardija lahko do neke mere poveča količino potisnjene krvi iz srca, vendar se ob ekstremnem povečanju srčnega utripa količina potisnjene krvi zmanjša. Pri prehitrem utripu se srce nima časa napolniti s krvjo, ker se skrajša diastola (čas polnjenja srca s krvjo) in se srce skrči (stisne), ko je le delno napolnjeno s krvjo. 

Povečano delovanje ščitnice (hipertiroidizem) že v mirovanju pospeši srčni utrip do tahikardije in lahko povzroči resnejše motnje srčnega ritma. Slabše delovanje ščitnice (hipotiroidizem) pa nasprotno upočasni srčni utrip.

Ko je srčni utrip pod 60 utripov na minuto, govorimo o bradikardiji. Ljudje, ki se ukvarjajo z rekreativno obliko telesne dejavnosti, predvsem pa tisti, ki se s športom ukvarjajo profesionalno, imajo bradikardijo v mirovanju. Njihov srčni utrip v mirovanju se giblje od 40 do 60 utripov na minuto. Bradikardija pri športnikih je pokazatelj moči srčne mišice, pri vadbi pa se utrip povečuje, vendar počasneje kot pri netreniranih posameznikih.

Pri skrajni bradikardiji, kjer je pulz okoli 30 utripov na minuto, je vsekakor treba poiskati zdravniško pomoč. To se zgodi pri ljudeh (predvsem pri starejših), pri katerih je prekinjeno prevajanje električnega impulza iz atrija v ventrikle, zato atriji delujejo na svoji (normalni) frekvenci. Tudi pri manjšem fizičnem naporu ostanejo možgani slabše preskrbljeni s krvjo, kar vodi v izgubo zavesti. Po zdravljenju srca morajo zdravniki tem ljudem namestiti srčni spodbujevalnik, ki z napravo vrne frekvenco srca in pulz v 'normalo'.

Ko je srčni utrip v mirovanju nad 100 utripov na minuto, se bo zagotovo zgodilo nekaj nenavadnega. Občasna odsotnost srčnega utripa (na pulzu) kaže, da gre za aritmijo. Zato je v primeru nepojasnjene tahikardije, bradikardije ali v primeru aritmije nujno poiskati zdravniško pomoč. Izkušen zdravnik bo na utripu zaznal marsikaj, kar bo seveda potrdil še kasnejši pregled in samo zdravljenje srca.

Vir: adiva.hr