Srčni utrip je najbolj zanesljiv pokazatelj, ali se telo preveč izčrpava. Da bi vedeli, ali telo deluje optimalno, je treba primerjati srčni utrip v mirovanju in med telesno aktivnostjo, piše net.hr. 

Na podlagi srčnega utripa lahko določimo intenzivnost telesnih aktivnosti, pa tudi pridobimo podatke o splošnem zdravstvenem stanju telesa. Na delo srca vplivajo prehrana, različne fizične aktivnosti, stres, pomanjkanje spanja, raven hormonov v telesu, čas v dnevu in podobno. 

Vrednosti normalnega srčnega utripa

Srčna mišica je zasnovana tako, da neprekinjeno deluje vse življenje. Srčni utrip, ki ga občutimo, je posledica krčenja mišičnih vlaken, ki ga povzroča zaporedje električnih impulzov.

Srčni utrip je odvisen od signalov iz živčnega sistema in ravni hormonov, ki krožijo v krvi. Prav ta podatek kaže, da obstaja cela vrsta dejavnikov, ki lahko povzročijo, da se srce pospeši ali upočasni.

Normalni srčni utrip zdrave odrasle osebe je od 60 do 100 utripov na minuto. Na normalen srčni utrip lahko vplivajo strah, tesnoba, spremembe temperature ali okolja, srčni utrip pa se razlikuje tudi glede na spol in starost.

Kakšne so vrednosti srčnega utripa glede na spol in starost?

Število normalnih srčnih utripov je odvisno od stanja posameznika, pa tudi od starostne skupine, ki ji pripada. Tudi, če oseba jemlje različne tablete za krvni tlak, diabetes ali podobno, optimalne meje srčnega utripa niso enake in bi bilo najbolje, da se posvetuje z zdravnikom.

Normalni srčni utrip za ženske

Pri ženskah normalni srčni utrip vključuje naslednje vrednosti:

18–25 let = 74–78

26–35 let = 73–76

36–45 let = 74–78

46–55 let = 74–77

56–65 let = 74–76

65+ let = 73–76

Normalni srčni utrip za moškega

Pri moških normalni srčni utrip vključuje naslednje vrednosti:

18–25 let = 70–73

26–35 let = 71–76

36–45 let = 72–75

46–55 let = 72–76

56–65 let = 72–76

65+ let = 70–73

Normalni srčni utripi med in po vadbi povečajo prej omenjene vrednosti za približno 30 utripov na minuto.

Kako izmeriti srčni utrip?

Merjenje srčnega utripa je preprost in učinkovit način za spremljanje zdravja vašega srca. Najpogosteje se meri s prsti na zapestju ali vratu, kjer je utrip najlažje otipati. Srčni utrip je treba meriti v več situacijah in večkrat, da bi dobili pravilne rezultate. Najprej se izmeri srčni utrip v mirovanju.

Najprej je treba najti utrip na vratu, prsih ali zapestju. Najbolje je uporabiti arterijo, ki poteka skozi zapestje. Pulz lahko zatipamo z ličnicami kazalca in sredinca. Ko najdete arterijo, nežno položite prste nanjo in začnite šteti. Šteje se 10, 20 ali 30 sekund. 

Dobljene številke pomnožite s 6, 3 ali 2, da dobite natančno število utripov na minuto. Postopek ponovite takoj po telesni aktivnosti. Da bi dobili čim bolj kakovostne podatke, je treba večkrat čez dan izmeriti utrip in vzeti srednjo vrednost meritve.

Poleg lastnih meritev se lahko opravi tudi bolnišnični ultrazvok srca pod obremenitvijo. Slike srčnega utripa se posnamejo pred in po hoji na tekalni stezi ali vožnji s kolesom. Prav tako je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom, da opravi barvni doppler. To je  ultrazvočna preiskava ožilja, s katero z merjenjem hitrosti krvnega pretoka ugotavljamo stopnjo zoženosti ali razširitve žil. Najpogostejši način, kako ugotoviti, kakšen je srčni utrip, je EKG.

Visok srčni utrip

Visok srčni utrip, znan tudi kot tahikardija, lahko kaže na različna stanja in zahteva pozornost. Normalni srčni utrip v mirovanju je od 60 do 100 utripov na minuto. 

Ko število utripov preseže 100 na minuto, je to lahko znak fizičnega napora, stresa, tesnobe ali dehidracije. Tahikardija pa je lahko tudi simptom resnejših zdravstvenih težav, kot so srčne aritmije, hipertiroidizem ali okužbe. Visok srčni utrip lahko povzroči omotico, šibkost, bolečine v prsih ali težko dihanje. 

Če opazite pogost ali dolgotrajen visok srčni utrip, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom za nadaljnjo oceno in zdravljenje.

Nizek srčni utrip

Nizek srčni utrip, znan kot bradikardija, pomeni srčni utrip pod 60 utripov na minuto. Pri fizično aktivnih ljudeh in športnikih je to lahko znak dobre telesne pripravljenosti, saj njihovo srce deluje učinkoviteje. Pri drugih pa nizek srčni utrip lahko kaže na težave s srčnim sistemom, zlasti če jih spremljajo simptomi, kot so utrujenost, omotica, šibkost in omedlevica.

Bradikardija je lahko posledica različnih stanj, vključno z motnjami v prevodnosti električnih signalov srca, hipotiroidizmom ali stranskimi učinki nekaterih zdravil. Če opazite nenavadno nizek srčni utrip in se slabo počutite, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom, da ugotovite vzrok in sprejmete potrebne ukrepe za zdravljenje.

Nereden srčni utrip

Povsem normalno je, da se srčni utrip pospeši med telesno aktivnostjo in upočasni med počitkom. Vendar pa lahko pogost nepravilen ritem pomeni, da srce ne črpa dovolj krvi v telo, kar lahko povzroči različne simptome, vključno z utrujenostjo, omotico in bolečino v prsih.

Srčna aritmija ali motnja srčnega ritma je stanje, pri katerem srce bije prehitro, prepočasi ali nepravilno. Čeprav so nekatere srčne aritmije neškodljive, so lahko nekatere zelo nevarne in lahko poškodujejo srce, možgane ali druge organe. Takšne nepravilnosti lahko povzročijo možgansko ali srčno kap.

Ko srce bije prehitro, se njegovi prekati ne morejo napolniti z dovolj krvi, in če bije prepočasi ali neenakomerno, ne more prečrpati dovolj krvi v telo. Nereden srčni utrip ne povzroča nujno očitnih simptomov. Opaziti je mogoče simptome, kot so počasni ali nepravilni srčni utripi ali premori med srčnimi utripi. Človek namreč lahko dobi občutek, kot da srce poskakuje, trepeta, razbija ali bije premočno ali prehitro.

Simptomi nepravilnega srčnega utripa vključujejo:

- omotico ali omedlevico,

- utrujenost ali šibkost,

- zmedenost,

- težko dihanje,

- bolečino v prsnem košu.

Nasveti za doseganje pravilnega delovanja srca in srčnega ritma

Na zdravje srca vpliva tudi zdravje naših arterij in ven. Slabe navade, ki se ponavljajo, zmanjšujejo zdravje žil in zdravje srca. Nasveti, ki bi jih morali upoštevati vsi za pravilno delovanje srca:

- uravnavanje telesne teže in obsega pasu z zdravo prehrano in hidracijo telesa,

- opustitev kajenja ter redna rekreacija in šport,

- opravljanje dejavnosti vsaj 30 minut na dan,

- redne preiskave krvi in lipidov v krvi,

- merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa, v primeru spremembe ali odstopanja od optimalnih vrednosti pa se posvetujte z zdravnikom,

- poleg vsega naštetega je treba vsaj enkrat na dan dovolj spati in se sprostiti, da iz telesa sprostimo ves stres.

Vir: net.hr