Tako srčni infarkt kot srčni zastoj sta življenjsko nevarna. Čeprav sta ta stanja povezana in imajo lahko podobne simptome, obstajajo ključne razlike.

Do srčnega infarkta pride, ko vaše srce ne dobi dovolj krvi. Do srčnega zastoja pride, ko doživite nenaden kolaps in izgubo zavesti, ker srce preneha biti in ne more črpati krvi za oskrbo preostalih organov s kisikom. V mnogih primerih lahko srčni napad poveča tveganje za nastanek srčnega zastoja.

Simptomi srčnega infarkta v primerjavi s srčnim zastojem

Srčni zastoj in srčni infarkt vplivata na srce, vendar ima vsako stanje drugačne simptome. Srčni napad lahko pogosto povzroči srčni zastoj, zato je pomembno, da prepoznate simptome srčnega infarkta in takoj poiščete zdravniško pomoč. 

Simptomi srčnega infarkta

- Bolečina v prsih, ki seva v čeljust, vrat ali roko. 

- Zasoplost. 

- Utrujenost. 

- Anksioznost.

- Srčne palpitacije.

- Slabost.

Simptomi srčnega zastoja

- Nenaden kolaps.

- Izguba zavesti.

- Nezmožnost dihanja.

- Ni zaznanega srčnega utripa.

- Bolečina v prsih ali zasoplost pred omedlevico.

- Omotičnost pred kolapsom.

Razlike med srčnim infarktom in srčnim zastojem

Srčni infarkt in srčni zastoj sta resni stanji, ki vplivata na vaše srce in splošno zdravje srca in ožilja. Vendar se razlikujejo po vzrokih, zdravljenju in splošnih rezultatih.

Srčni napadi se zgodijo, ko srce ne dobi dovolj krvi. Koronarne arterije so krvne žile, ki dovajajo kri, kisik in hranila v srčno mišico. Srčna mišica neprekinjeno deluje, običajno utripa 60-100-krat na minuto, zato za pravilno delovanje potrebuje stalno oskrbo s krvjo.

Glavni vzrok srčnih napadov je ateroskleroza, kopičenje holesterolnih oblog v koronarnih arterijah. Ti plaki lahko počijo in tvorijo krvni strdek, ki delno ali popolnoma blokira pretok krvi v srce. Po drugi strani pa lahko več pogojev povzroči srčni zastoj. Srčni infarkt je eden od glavnih razlogov, da lahko nekdo doživi srčni zastoj, vendar lahko ta stanja povzročijo tudi prenehanje bitja srca:

- Aritmije (nenormalni srčni ritem), kot sta ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija

- Druge bolezni srca, kot so prirojene srčne napake in srčne zaklopke

- Hipoksija (nizka raven kisika)

- Hipotermija (nizka telesna temperatura)

- Nizek volumen krvi, na primer s prekomerno krvavitvijo (krvavitvijo)

- Previsoka ali prenizka raven kalija v krvi, z možnimi hudimi neravnovesji magnezija in kalcija

- Hipoglikemija (nizek krvni sladkor)

- Pljučna embolija (krvni strdek v pljučnih arterijah)

- Tamponada srca (nabiranje tekočine okoli srca)

- Pnevmotoraks (kolaps pljuč)

Možnosti zdravljenja niso enake

Tako srčni infarkt kot srčni zastoj zahtevata nujno zdravljenje. Vendar se specifično zdravljenje za vsakega razlikuje. Cilj zdravljenja srčnega infarkta je obnoviti pretok krvi v srce. To vključuje zdravila, kot so sredstva za redčenje krvi, in postopek za ponovno vzpostavitev krvnega pretoka. 

Za zdravljenje srčnega infarkta kardiolog (zdravnik, specializiran za srce) običajno izvede minimalno invaziven postopek, imenovan perkutana koronarna intervencija (PCI), da odpre pretok krvi v koronarni arteriji.

Srčni zastoj zahteva takojšnje kardiopulmonalno oživljanje (CPR), da se prepreči smrt. Vsakdo lahko izvaja oživljanje, dokler ne prispe pomoč. Za izvajanje oživljanja močno in hitro pritisnite na sredino prsnega koša osebe približno 100-120 krat na minuto. To pomaga ohranjati pretok krvi v telesu.

Pošljite nekoga po avtomatski eksterni defibrilator (AED). Ta naprava, ki reši življenja, lahko sproži električni udar, ki ponovno zažene srce. Javne zgradbe, kot so železniške postaje, letališča, telovadnice in poslovne stavbe, imajo pogosto na voljo AED, ki nekoga ohrani pri življenju, preden na kraj dogodka pridejo reševalci.

Splošni rezultati pomoči se razlikujejo

Tako srčni infarkt kot srčni zastoj sta lahko usodna, vendar se njuni rezultati razlikujejo. Srčni infarkti so pogostejši, v Združenih državah se jih po ocenah zgodi 805.000 na leto.1 Čeprav srčni infarkti predstavljajo tveganje smrti, ni vsak srčni infarkt smrtonosen.

Srčni zastoj je vedno smrtonosen brez zdravljenja. Brez takojšnjega oživljanja ljudje ne morejo preživeti srčnega zastoja. Ocenjuje se, da 60–80 % ljudi, ki doživijo srčni zastoj zunaj bolnišnice, podleže svojemu stanju. Zato je čimprejšnje oživljanje in uporaba AED bistvenega pomena, če vidite nekoga, ki je doživel srčni zastoj.

Ali lahko doživite srčni infarkt in srčni zastoj?

Tako srčni infarkt kot srčni zastoj nista redkost. To je zato, ker so srčni napadi pogost vzrok srčnega zastoja. Med srčnim infarktom srčna mišica ne dobi dovolj krvi. To lahko sproži aritmije, ki vašemu srcu otežijo pravilno črpanje krvi.

Kakršne koli spremembe v sposobnosti vašega srca za normalno delovanje lahko povečajo tveganje za srčni zastoj. Študije tudi kažejo, da je srčni zastoj odgovoren za polovico vseh smrti, povezanih s srčnim infarktom.

Kdaj in kako poiskati oskrbo?

Če doživite simptome srčnega infarkta, takoj pokličite 911 za zdravniško pomoč. Ker je tveganje za srčni zastoj med srčnim infarktom tako visoko, ni priporočljivo, da vas vozi ljubljena oseba, saj morda ne bo vedela, kako ravnati v primeru srčnega zastoja. Zato je bolje počakati na zdravstvene delavce, da vas prepeljejo v ustanovo.

Med srčnim zastojem ne boste mogli poiskati oskrbe zase, ker stanje povzroči izgubo zavesti. Tukaj je pomembno biti obveščen opazovalec. 

Če opazite, da nekdo drug doživlja srčni zastoj, pokličite pomoč in takoj začnite z oživljanjem. Prosite drugo osebo v bližini, da poišče napravo AED, ki lahko pomaga vzdrževati srčni utrip osebe, ko čakate na zdravniško pomoč. Ne čakajte – življenje osebe je odvisno od vaše sposobnosti, da ji takoj pomagate.

Vir: health