Ne glede na to, ali gre za akutno ali kronično obliko srčnega popuščanja, je skoraj vedno prizadet levi prekat, ki je najpomembnejši del srčne črpalke. Zaradi nezadostnega delovanja levega prekata pride najprej do zastajanja tekočine v pljučih, pozneje pa tudi v nogah. Zato tudi pravimo, da se ob akutnem srčnem popuščanju bolnik 'utopi' v lastni tekoči, saj hitro kopičenje tekočine v pljučih ovira izmenjavo plinov. Srčno popuščanje lahko razdelimo tudi na desno- in levostransko. Desna polovica srca potiska kri skozi pljučno arterijo v pljuča. 

Do popuščanja desnega prekata lahko pride zaradi porasta upornosti v pljučnem žilju ob zapori pljučne arterije, pa tudi ob bolezni pljučnega tkiva, kot je denimo kronična obstruktivna pljučna bolezen, pri kateri je povečana upornost v pljučnem žilju posledica bolezni pljučnega tkiva. Levostransko srčno popuščanje je posledica dolgotrajno zvišanega krvnega tlaka in bolezni venčnih arterij, še posebej po srčnem infarktu. 

Akutno srčno popuščanje

Akutno srčno popuščanje je nenadno poslabšanje črpalne sposobnosti srca, najpogosteje levega prekata, ki vodi v kopičenje tekočine v pljučih. Če ga takoj ne zdravimo, je lahko smrtno nevarno. Najpogostejši vzrok za akutno srčno popuščanje je srčni infarkt, ki okvari velik del srčne mišice. Akutno desnostransko srčno popuščanje je redko in je običajno posledica pljučne embolije. Simptomi se običajno razvijejo zelo hitro in vključujejo oteženo dihanje, sopenje, kašelj z rožnatim, penastim izmečkom ter bledo in potno kožo. Bolniki, pri katerih je srčno popuščanje posledica pljučne embolije, lahko izkašljujejo kri, občutijo pa lahko tudi ostro prsno bolečino, ki je hujša ob vdihu. 

Akutno srčno popuščanje je nujno stanje in zahteva takojšnjo bolnišnično obravnavo. Bolnika namestimo v sedeč položaj, ki olajša dihanje, ter mu na obraz namestimo kisikovo masko. Z EKG in ultrazvočno preiskavo srca zdravnik oceni srčno funkcijo in skuša opredeliti vzrok srčnega popuščanja. Rentgenska slika prsnega koša lahko pokaže tekočino v pljučih. Nekateri bolniki so napoteni tudi na koronarografijo.  Ob zdravljenju akutnega srčnega popuščanja z diuretiki, ki jih dajemo intravenozno, in ustreznimi zdravili, ki izboljšajo delovanje srca, simptomi običajno izzvenijo. 

Kronično srčno popuščanje

Za kronično srčno popuščanje je značilno dolgotrajno okrnjeno delovanje srčne črpalke, posledično pa nezadosten pretok krvi skozi tkiva, zaradi česar se v teh kopiči tekočina. Simptomi kroničnega srčnega popuščanje se razvijejo postopoma in vključujejo slabšo telesno zmogljivost, težko sapo ob naporu ali v ležečem položaju, slabost, otekanje stopal in gležnjev, v nekaterih primerih tudi zmedenost. Tudi pri ljudeh s kroničnim srčnim popuščanjem lahko pride do akutnih poslabšanj, ki se kažejo s hudo zadihanostjo, sopenjem in potenjem. Taki napadi so najpogostejši ponoči. Do poslabšanja lahko pride tudi ob dodatni obremenitvi srca, npr. ob srčnem infarktu ali okužbi dihal. Tudi akutno poslabšanje kroničnega srčnega popuščanja je nujno stanje, ki zahteva zdravniško obravnavo. 

Kronično srčno popuščanje najpogosteje zdravimo z diuretiki, ki omogočajo izločanje presežne tekočine z urinom, in zaviralci ACE, ki širijo krvne žile in tako zmanjšajo obremenitev srca. V poštev pridejo tudi zdravila, ki povečajo učinkovitost srca, kot je na primer digoksin, ali zaviralci beta receptorjev. Nujno je tudi zdravljenje stanj, ki so privedla do kroničnega srčnega popuščanja. Bolnikom z boleznijo venčnih žil tako uvedemo aspirin, ki zmanjša tveganje za srčni infarkt. 

Zdravljenje srčnega popuščanja, akutnega ali kroničnega, mora potekati pod nadzorom zdravnika, ki po potrebi prilagaja odmerke zdravil.

Vir: Dr. Miriam Stoppard, Zdravstveni vodnik za vso družino