Takšna kombinacija lahko razkriva spremembe v arterijah in povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete. Pri merjenju krvnega tlaka vedno dobimo dve številki. Prva, zgornja oziroma sistolična, pove, kolikšen je tlak v arterijah, ko srce črpa kri. Druga, spodnja oziroma diastolična, pa meri tlak v arterijah med sproščanjem srčne mišice. S staranjem se lahko razmerje med obema vrednostma spremeni. Zgornji tlak pogosto narašča, spodnji pa po srednjih letih začne postopoma upadati. Prav zato lahko pri starejših ljudeh nastane stanje, pri katerem je zgornji tlak previsok, spodnji pa nenavadno nizek. Posebej pomembna je vrednost spodnjega krvnega tlaka pod 60 mmHg.

Zakaj je spodnji krvni tlak pod 60 lahko problematičen?
Diastolični krvni tlak je pomemben tudi zato, ker se srčna mišica med sproščanjem oskrbuje s krvjo in kisikom. Če je tlak v tem obdobju prenizek, je lahko zmanjšana tudi prekrvitev srčne mišice, zlasti pri ljudeh, ki že imajo koronarno bolezen oziroma zožene srčne žile. Raziskave so pokazale povezavo med zelo nizkim diastoličnim tlakom, predvsem pod 60 mmHg, in večjim tveganjem za srčno-žilne dogodke ter umrljivost. Povezava je posebej pomembna pri ljudeh, ki že imajo bolezni srca in ožilja. To ne pomeni, da bo vsak človek s spodnjim tlakom 58 mmHg doživel srčni infarkt ali druge zaplete. Pomeni pa, da je treba takšno vrednost ocenjevati v povezavi z zgornjim tlakom, simptomi, zdravili in splošnim zdravstvenim stanjem.

Zakaj po 60. letu spodnji tlak pogosto pada?
Eden glavnih razlogov so spremembe v velikih arterijah. Z leti arterije postopoma izgubljajo prožnost. Njihove stene postajajo bolj toge, zato se ob vsakem srčnem utripu težje razširijo in prilagodijo spremembam pretoka krvi. Posledično se lahko zgornji krvni tlak zvišuje, spodnji pa ostaja nespremenjen ali začne upadati. To je povezano z razvojem tako imenovane izolirane sistolične hipertenzije. Gre za obliko visokega krvnega tlaka, pri kateri je povišana predvsem zgornja vrednost, spodnja pa ostaja pod običajno mejo za hipertenzijo. Po podatkih Mayo Clinic je izolirana sistolična hipertenzija najpogostejša oblika visokega krvnega tlaka pri starejših ljudeh. Pogosto jo spremljajo tudi drugi dejavniki tveganja, kot so:
- ateroskleroza oziroma kopičenje oblog v arterijah;
- sladkorna bolezen;
- prekomerna telesna teža;
- bolezni srčnih zaklopk;
- spremembe v delovanju ščitnice.

Kaj pomeni, če imate tlak 150/55?
Predstavljajte si, da si izmerite krvni tlak in naprava pokaže 150/55 mmHg. Zgornji tlak je 150, kar pomeni povišano sistolično vrednost. Spodnji tlak je 55, kar je pod 60 mmHg. Razlika med obema številkama znaša 95 mmHg. To razliko imenujemo pulzni tlak. Pulzni tlak izračunamo tako, da od zgornje vrednosti odštejemo spodnjo: 150 – 55 = 95 mmHg.
Običajna razlika je približno 40 mmHg. Če presega 60 mmHg, je lahko pri starejših ljudeh pomemben pokazatelj togosti arterij in povečanega srčno-žilnega tveganja. Mayo Clinic opozarja, da je pulzni tlak nad 60 mmHg dejavnik tveganja za bolezni srca, zlasti pri starejših odraslih. Zato ni dovolj, da pri merjenju pogledate samo eno številko. Pomembna je celotna vrednost krvnega tlaka.

Kateri simptomi lahko opozarjajo na prenizek krvni tlak?
Nizek krvni tlak ne povzroča vedno težav. Nekateri ljudje imajo nižje vrednosti vse življenje in se ob tem počutijo dobro. Če pa je padec tlaka izrazit ali vpliva na prekrvitev organov, se lahko pojavijo različni simptomi:
- omotica ali vrtoglavica;
- občutek šibkosti;
- zamegljen vid;
- utrujenost;
- slabost;
- težave z ravnotežjem;
- omedlevica ali občutek, da boste izgubili zavest.
Posebej pozorni bodite na omotico ob vstajanju iz postelje ali s stola. To je lahko znak ortostatske hipotenzije, pri kateri krvni tlak ob prehodu iz ležečega ali sedečega položaja v stoječega pade. Pri starejših ljudeh je to pomembno tudi zaradi večjega tveganja za padce in poškodbe. Če se pojavijo bolečine v prsih, težko dihanje, nenadna izguba zavesti ali drugi znaki akutnega srčno-žilnega dogodka, je potrebna nujna medicinska pomoč.

Ali lahko zdravila za zniževanje krvnega tlaka povzročijo, da spodnji tlak pade prenizko?
Da. To je eden od razlogov, zakaj je pri starejših ljudeh pomembno redno spremljanje krvnega tlaka in prilagajanje zdravljenja. Zdravila za zdravljenje hipertenzije znižujejo krvni tlak, vendar se lahko pri nekaterih ljudeh zgodi, da se ob zniževanju zgornje vrednosti preveč zniža tudi spodnja. To je posebej pomembno pri ljudeh, ki imajo že sicer nizko diastolično vrednost, koronarno bolezen ali druge srčno-žilne težave. Zato zdravljenje visokega krvnega tlaka pri starejših zahteva individualno presojo. Cilj ni zgolj doseči čim nižjo številko, temveč zmanjšati tveganje za zaplete, ne da bi pri tem povzročili prenizek tlak ali neželene učinke. Če redno opažate spodnji tlak pod 60 mmHg, se o tem pogovorite z zdravnikom. Ta bo presodil, ali je treba preveriti terapijo, opraviti dodatne preiskave ali prilagoditi ciljne vrednosti.

Kako pravilno meriti krvni tlak po 60. letu?
Posamezna meritev še ne pove celotne zgodbe. Krvni tlak se namreč spreminja glede na telesno dejavnost, stres, čas dneva, položaj telesa in druge dejavnike. Za zanesljivejše rezultate upoštevajte nekaj pravil:
1. Pred meritvijo vsaj pet minut mirno sedite.
2. Pol ure pred merjenjem ne kadite, ne pijte kave in ne telovadite.
3. Sedite z naslonjenim hrbtom, stopali na tleh in nogami, ki niso prekrižane.
4. Merilno manšeto namestite na golo nadlaket.
5. Roko podprite tako, da je v višini srca.
6. Med merjenjem ne govorite in se ne premikajte.
7. Izmerite tlak dvakrat, z enominutnim presledkom, ter zabeležite obe meritvi.
Če so vrednosti več dni zapored nenavadne, jih pokažite zdravniku. Pomembno je, da spremljate obe številki, ne samo zgornje.

Kakšen krvni tlak je primeren po 60. letu?
Ni ene same ciljne vrednosti, ki bi bila primerna za vse ljudi po 60. letu. Na priporočene vrednosti vplivajo splošno zdravstveno stanje, druge bolezni, tveganje za srčno-žilne zaplete, telesna zmogljivost in zdravila, ki jih posameznik jemlje. Na splošno velja, da je vrednost okoli 120/80 mmHg ali nižja optimalna, vendar mora biti cilj zdravljenja prilagojen posamezniku. Pri starejših ljudeh je še posebej pomembno, da zdravnik upošteva morebitno krhkost, omotico, padce, bolezni srca in prenizek diastolični tlak. Če je zgornji tlak povišan, spodnji pa pod 60 mmHg, to ne pomeni, da je treba visok zgornji tlak pustiti nezdravljen. Pomeni, da mora biti zdravljenje skrbno načrtovano in spremljano.

Kdaj morate zaradi nizkega spodnjega tlaka k zdravniku?
Zdravniški pregled je priporočljiv, če:
- je spodnji krvni tlak večkrat pod 60 mmHg;
- je razlika med zgornjim in spodnjim tlakom večja od 60 mmHg;
- se pojavljajo omotica, slabost ali občutek šibkosti;
- imate znano koronarno bolezen ali druge bolezni srca;
- se je krvni tlak po uvedbi ali spremembi zdravil izrazito spremenil;
- ob vstajanju pogosto občutite vrtoglavico.
Zdravnik lahko glede na okoliščine priporoči dodatne meritve, 24-urno spremljanje krvnega tlaka, elektrokardiogram ali druge preiskave. Ne pozabite: po 60. letu ni pomembno samo, da zgornji krvni tlak ni previsok. Pomembno je tudi, da spodnji ne pade prenizko. Vrednost pod 60 mmHg, zlasti ob visokem zgornjem tlaku in večji razliki med obema številkama, je opozorilo, ki ga je vredno preveriti.
Viri: Mayo Clinic, Cleveland Clinic, National Institute on Aging, American Heart Association, European Society of Cardiology



























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV