Zvišan holesterol je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, vendar pa ga je s preventivnimi ukrepi, rednim spremljanjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem, ki ga predpiše zdravnik, mogoče nadzirati. Podatek iz zadnje raziskave projekta CINDI kaže, da ima v Sloveniji več kot 60 % ljudi zvišan holesterol v krvi, kar kaže na nacionalni zdravstveni problem.
 Zdravljenje zvišanega holesterola mora potekati pod zdravniškim nadzorom Danes so na razpolago zelo učinkovita in varna zdravila za zniževanje holesterola in maščob v krvi. Zdravniki najpogosteje predpišejo statine, ki preprečujejo bolezni srca in žilja, milijoni bolnikov pa jih jemljejo že več kot tri desetletja. Narejenih je bilo veliko raziskav, v katerih so potrdili varnost in učinkovitost teh zdravil. Dokazano je, da upočasnijo napredovanje ateroskleroze in celo spodbudijo njeno nazadovanje. Holesterol LDL lahko znižajo do 60 %, hkrati pa precej (v povprečju za tretjino ali več) zmanjšajo tudi pogostost klinično pomembnih srčno-žilnih dogodkov in skupno umrljivost. Pomembno je, da jih bolniki redno jemljejo. Redno spremljajte vrednosti holesterola in pomagajte srcu, da še dolgo bije Tako nas v okviru projekta Za kaj ti bije srce? poziva Združenje kardiologov Slovenije. Projekt, ki ga je spomladi začelo Združenje za hipertenzijo z ozaveščanjem o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka, se nadgrajuje z ozaveščanjem o holesterolu. Spodbujajo nas k razmisleku, zakaj nam bije srce, kaj je tisto, kar nam lepša življenje, s tem pa tudi k skrbi za zdravje srca, da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali. Gre za skupen projekt Združenja za hipertenzijo in Združenja kardiologov Slovenije, ki ga podpira tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiolog, predsednik Združenja kardiologov Slovenije Bolezni srca in žilja še vedno veljajo za enega od vodilnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti. Čeprav se je v zadnjih 20 letih tako v Sloveniji kot v drugih razvitih državah umrljivost zaradi koronarne bolezni zmanjšala tudi za več kot 50 %, ostaja še precej možnosti za izboljšave. Zaradi primarne preventive lahko ohranimo 700 življenj na leto, še dodatnih 700 pa jih ohranimo z zdravljenjem. Ogroženost lahko zmanjšamo tudi do 80 %, če bolnik redno jemlje zdravila, ki mu jih predpiše zdravnik. Ugotovili so, da vsaj 50 % (tudi do 90 %) bolnikov preneha jemati predpisana zdravila do konca prvega leta zdravljenja. Na podlagi tega so izračunali, da je mogoče slabemu sodelovanju pri zdravljenju pripisati kar 9 % vseh smrti v Evropski uniji. Zato je poleg poznavanja dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj aterosklerotičnega procesa, pomembno tudi spoznanje, da lahko z vplivom nanje preprečimo razvoj bolezni in vsaj do določene mere zavremo njihovo napredovanje.  Preberi še Kako uspešno znižati holesterol?Prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiolog, Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana »Slabi« holesterol LDL ostaja poglavitni dejavnik tveganja za bolezni srca in žilja, ki so povezane z aterosklerozo, zaradi katere v bolnišnicah vsako leto zdravimo 10.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Približno polovico vseh srčnih infarktov lahko pripišemo moteni presnovi krvnih maščob, ki vključuje visok holesterol LDL, hkrati pa lahko vsaj polovico umrljivosti in obolevnosti preprečimo s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog, varovalna prehrana, izogibanje tobačnim izdelkom, redna telesna aktivnost ter – po presoji zdravnika – zdravljenje z zdravili. Zaradi tesne povezanosti med vrednostmi »slabega« holesterola LDL v krvi ter boleznimi srca in žilja stroka stremi k zgodnjemu odkrivanju in obvladovanju povečanih vrednosti krvnih maščob. Poznavanje nevarnosti zaradi zvišanega holesterola LDL v krvi nam omogoča, da se problema lotimo, še preden se izrazijo bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap in periferna arterijska bolezen, ki lahko privedejo do oviranosti ali celo smrti. Holesterol je danes prepoznan kot »tihi morilec«, saj prikrito in dolgoročno uničuje žile, ne da bi se tega zavedali. Preprečevanje bolezni, ki se je ne zavedamo, pa je – tako kot na vseh področjih preventivne medicine – zahtevno tako za posameznice in posameznike z zvišanim holesterolom kot za stroko; zahteva namreč opolnomočeno skrb za lastno zdravje z vztrajnimi in dolgotrajnimi spremembami življenjskega sloga, včasih pa tudi zdravljenje z zdravili. Holesterola v preventivni medicini nikoli ne obravnavamo osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine. Ista vrednost holesterola LDL (npr. 3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva. Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k sleherni posameznici oz. posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kakšni ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti »slabega« holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje. 
|
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV