''Ne maram pomilovanja, vsem sem pokazala svoje sposobnosti. Mami mi sicer pomaga, da normalno jem in počnem običajne stvari, a pri slikanju in risanju ne potrebujem nikakršne pomoči. Vse naredim sama. Trenutno prodam do šest slik na mesec, s tem pa zaslužim od 8000 do 10000 rupij (120 do 150 evrov),'' je pojasnila za britanski Mail Online.

Girija Srinivas živi z družino v mestu Bangalore, njena mati in oče pa morata ves čas skrbeti zanjo. ''S težavami se soočamo že od vsega začetka. Še zdaj je težko ves čas skrbeti za njo,'' pove njena mati Nanda Baayi. Za njeno stanje sta starša izvedela kmalu po rojstvu, vse od tlej pa se težko prebijata skozi življenje, saj zaslužita malo denarja, potrebovala pa bi tudi veliko sredstev za primerno zdravljenje. Prav zato trenutno zbirata dobrodelna sredstva za njeno zdravljenje.

A Girija si želi, da bi tudi sama lahko prispevala: ''Ne želim biti prepoznana zaradi svojega zdravstvenega stanja, a želim postati prepoznavna po svojem slikanju. Ne želim pomilovanja, ampak priznanje za svoje delo. Imam cilje, ki si jih želim doseči. Želim si iti v tujino in doseči velike stvari.''

Žal pa 19-letnica ne more hoditi v šolo tako kot njene vrstnice, a ko ne riše in ne slika, rada gleda televizijo. Čeprav priznava, da so se ljudje pogosto norčevali iz nje, pa pravi, da ima nekaj prijateljev, ki razumejo njeno stanje in je vesela, da jo domači obravnavajo kot normalno. ''Moja družina se do mene obnaša normalno in imam številne prijatelje svojih let. Ti me nikoli ne zbadajo, da sem dojenček. Nisem žalostna, ker sem majhna in ker ne morem hoditi ali se premikati kot običajni ljudje,'' še doda Girija.