Rak požiralnika spada med tumorje prebavil, ki sicer predstavljajo najobsežnejšo skupino malignih bolezni, a je razmeroma redek. Incidenca bolezni narašča s starostjo in je najpogostejša pri moških starejših od 60 in 70 let, je pa zadnja leta ta oblika raka v porastu, najverjetneje zaradi spremenjenega načina življenja, ki vpliva na porast debelosti in gastroezofagealne refluksne bolezni (zgage). V Sloveniji je leta 2005 za rakom požiralnika zbolelo 91 ljudi, od tega 69 moških in 15 žensk.

Zakaj se razvije rak požiralnika?

Požiralnik je približno za palec širok in do 25 centimetrov dolg cevast organ, ki vodi hrano od žrela do želodca. Rak požiralnika se običajno razvije iz celic, ki tvorijo notranjost požiralnika, nastane pa, ko celice v požiralniku povzročijo razvoj mutacij v svoji DNA. Okvarjene celice se nato začnejo razraščati in nenadzorovano deliti. Kopičenje teh celic se kaže v obliki tumorja, ki se lahko sčasoma razširi tudi v druge organe telesa.

Pomembno vlogo pri razvoju raka požiralnika igra hrana. Posebno tveganje tako povečuje prekomerno uživanje maščob in premalo uživanja sadja. Poleg hrane, starosti in spola pa tveganje za razvoj bolezni povečujejo še kajenje, prekomerna telesna teža, zgaga in pitje prevroče pijače.

Kako prepoznati simptome?

Znaki in simptomi raka na požiralniku se običajno kažejo kot težave pri požiranju, izguba telesne teže, bolečina v prsnem košu in utrujenost. Navadno se pojavijo tri do štiri mesece pred postavitvijo diagnoze, odvisni pa so od lege tumorja in načina njihovega razraščanja. Pri tumorjih, ki rastejo v steni požiralnika, se najprej pojavi zatikanje hrane (najprej trše, nato tudi tekoče), zatem pa hujšanje. Kasneje sledijo tudi bolečine pri požiranju, hripavost in kašelj ter povečanje bezgavke. Pri napredovali bolezni se lahko pojavijo še bruhanje krvi, ki je posledica krvavitve iz predela med usti in spodnjim delom dvanajstnika, krvav kašelj, odvajanje črnega blata, ki je posledica krvavitve med usti in sredino debelega črevesa, kroničen kašelj ter delna paraliza trebušne prepone.

Odkrivanje bolezni

Diagnostične preiskave za odkrivanje raka požiralnika obsegajo:

– endoskopijo, med katero v požiralnik vstavijo endoskop in preiščejo ali so v požiralniku vidna rakava področja oziroma ali je požiralnik razdražen;

– rentgensko slikanje s kontrastom, med katerim pacient zaužije tekočino z barijem, ki prekrije tkivo v požiralniku, iz slike pa je nato jasno razvidno, če se na tkivu nahajajo spremembe;

– biopsija, med katero odvzamejo košček tkiva, ki ga nato laboratorijsko pregledajo;

– ultrazvočne preiskave in CT prsnega koša.

Načini zdravljenja in zdravila

Katerega načina zdravljenja boste deležni, je odvisno predvsem od tega, v katerem stadiju je bolezen, katera vrsta celic tvori rakavo tvorbo, kakšno je vaše splošno zdravje in kakšne so vaše želje.

Ena od možnosti zdravljenja je operacija, ki je lahko uporabljena samostojno ali pa v povezavi z drugimi oblikami zdravljenja. Z njo lahko odstranijo manjše tumorje, del požiralnika ali pa del požiralnika in zgornji del želodca.

Kemoterapijo običajno izvajajo pred in po operaciji. Lahko je kombinirana z radioterapijo, pri osebah z napredovalim rakom pa je kemoterapija lahko uporabljena kot samostojen način zdravljenja za lajšanje znakov in simptomov, ki jih povzroča rak. Stranski učinki kemoterapije so odvisni od zdravil, ki jih pacient prejema.

Radioterapija je najpogosteje kombinirana s kemoterapijo, pacient pa jo lahko prejema pred in po operaciji. Pomaga lajšati zaplete, ki so posledica napredovale bolezni (na primer, ko tumor zraste do take velikosti, da preprečuje prehod hrane iz žrela do želodca). Stranski učinki so kožne reakcije, podobne sončnim opeklinam, bolečine pri požiranju in morebitne poškodbe sosednjih organov, kot so pljuča in srce.

Kombinacija kemoterapije in radioterapije običajno poveča učinkovitost zdravljenja. Vzporedno prejemanje obeh terapij lahko pacient prejema pred operacijo, lahko pa je to tudi edini način zdravljenja, ki ga pacient prejme. Kljub temu da je pri istočasni uporabi obeh terapij učinek zdravljenja boljši, pa so navadno močnejši in intenzivnejši tudi stranski učinki.

Slab apetit, težave pri požiranju, izguba telesne teže in šibkost so pogoste težave, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom požiralnika. Da bi si nekoliko olajšali življenje, naj bolniki uživajo živila, ki jih je lažje pogoltniti (juhe, jogurti, mlečni napitki …), namesto dveh velikih zaužijejo več manjših obrokov, vsekakor pa naj se z zdravnikom pogovorijo o jemanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine in minerale.

Kot dodatek k zdravljenju nekaterim bolnikom pomagajo tudi masaže, različne tehnike sproščanja, akupunktura in podobne terapije, s katerimi lajšajo bolečine in blažijo stres.