1. Anemija

Anemija ali slabokrvnost je stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) ali hemoglobina. Rdeče krvničke po žilah prenašajo kisik iz pljuč do vseh celic organizma in nato nazaj v pljuča odnašajo ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Hemoglobin pa je glavna sestavina eritrocitov. Če teh ni dovolj, pride do splošne utrujenosti, zbitosti, pomanjkanja sape, blede kože, hitrejšega bitja srca, šumenja v ušesih, povečane žeje, izgubljanja telesne teže, težav s spominom … Slabokrvnost potrdi preiskava krvi. Vzrokov zanjo je več, najpogostejši pa je pomanjkanje železa, do katerega lahko pride zaradi krvavitev (daljše menstruacije, želodčna obolenja …). Slabokrvnost je pogosta tudi pri vegetarijancih, saj je glavni vir železa rdeče meso, vzrok pa iščemo tudi v pomanjkanju vitamina B12 in folne kisline, ki sta potrebna za dozorevanje eritrocitov. Pomanjkanje vitamina B12 je lahko prirojeno, pogosto nastane po operaciji želodca ali pri vegetarijancih, medtem ko pomanjkanje folne kisline nastopi, če ne užijemo dovolj zelene zelenjave, pogosta pa je tudi pri alkoholikih. Če zdravnik ugotovi slabokrvnost nam predpiše zdravila, prilagojeno prehrano in počitek. Da bi preprečili slabokrvnost je treba uživati hrano, bogato z železom (rdeče meso, sušeno sadje, stročnice), hrano, bogato z vitaminom C (agrumi, ostalo sadje, zelenjava), hrano, ki vsebuje vitamin B12 (pusto meso, polnovredno žito, mlečni izdelki), hrano, bogato s folno kislino (sveža zelenjava in sadje).

2. Sladkorna bolezen

Več kot milijon ljudi vsako leto zboli za sladkorno boleznijo tipa 2, številni pa niti ne vedo, da jo imajo. Sladkor imenovan tudi glukoza je gorivo, ki daje energijo vašemu telesu. Težava pa se pojavi, ko telo glukoze ne more več pravilno izrabljati in se ta prične nabirati v krvi. Telo tako ostane brez energije in zato je eden prvih simptomov, ki kaže na sladkorno bolezen prav utrujenost. Poleg tega se kaže še pretirana žeja, pogosto uriniranje, nepričakovano hujšanje, lakota, razdraženost, vaginalne okužbe in zamegljenost vida. Sladkorna bolezen je kronična bolezen in lahko povzroči resne zaplete, če je ne odkrijemo dovolj zgodaj in ni primerno vodena. Pri obeh tipih sladkorne bolezni se lahko pojavijo zapleti na očeh, ledvicah, živcih in večjih krvnih žilah, kar lahko privede do izgube vida, amputacije, okvare ledvic in srčnega infarkta. Te zaplete lahko preprečimo ali odložimo z zgodnjim odkrivanjem in primernim zdravljenjem. Redno letno merjenje glukoze v krvi priporočamo vsem, ki so starejši od 45 let, mlajšim osebam pa v primerih:

- če imajo 20 odstotkov večjo težo od idealne;
- če imajo zvišan krvni talk;
- če imajo nizke vrednosti HDL holesterola (pod 35mg/dl);
- visoke vrednosti trigliceridov (nad 250 mg/dl);
- če imajo v družini sladkornega bolnika;
- nosečnicam in ženskam, ki so imele gestacijski diabetes.

3. Bolezni ščitnice

Utrujenost že ob manjšem naporu in težave s koncentracijo so lahko tudi znak bolezni ščitnice. To je še posebej značilno za hipotiroidizem, ko ščitnica ne tvori dovolj ščitničnih hormonov. Ta je najpogostejši pri ženskah, še posebej po 40. letu starosti, k razvoju pa lahko prispevajo tudi dedni dejavniki. Vzrok za hipotiroidizem je najpogosteje vnetje ščitnice (tiroiditis), ko telo tvori protitelesa, ki poškodujejo ščitnico. Lahko pa do tega pride tudi zaradi pomanjkanja joda v hrani in v redkih primerih zaradi motenj v delovanju hipofize, ki ne sprošča dovolj hormona TSH, ki spodbuja delovanje ščitnice. Simptomi hipotiroidizma so poleg utrujenosti še pridobivanje na telesni teži, zaprtje, znižan glas, občutljivost na mraz, otekanje v predelu obraza in oči, tanjšanje las in dlak ter močnejše menstrualne krvavitve pri ženskah. Pri nekaterih se pojavi golša. Bolezen ščitnice odkrijemo s preiskavo, ki pokažejo raven ščitničnih hormonov v krvi in morebitno prisotnost protiteles, ki delujejo proti ščitnici.

4. Depresija

Ne samo nenehna utrujenost, depresija je glavna bolezen, ki povzroča še težave s spanjem, hranjenjem in slabo počutje. Brez zdravljenja lahko simptomi depresije trajajo celo več let, zato je pomembno, da čim prej opazimo prve znake in si poiščemo pomoč. Za depresijo žal ne obstaja krvni test, zdravnik pa jo bo diagnosticiral, potem ko vam bo zastavil nekaj resnih vprašanj. Če ste v manj kot dveh tednih opazili pet ali več spodnjih simptomov ali če ti vplivajo na vaše vsakdanje življenje, si poiščite strokovno pomoč:

- Izguba energije.
- Premalo ali preveč spanja.
- Nenehni občutki žalost, anksioznosti.
- Zmanjšan apetit in hujšanje ali povečan apetit in pridobivanje teže.
- Izguba volje in interesa v aktivnosti, ki so vam bile prej v veselje.
- Utrujenost in razdraženost.
- Glavoboli, kronične bolečine in prebavne motnje, ki ne izginejo kljub zdravljenju.
- Težave v koncentraciji, pomnenju in pri sklepanju odločitev.
- Občutek krivde, zaskrbljenosti in ničvrednosti.
- Misli na smrt ali samomor.

5. Revmatoidni artritis

Utrujenost, bledica, težka sapa ob naporu in pomanjkanje apetita so lahko tudi znaki revmatoidnega artritisa. Gre za kronično vnetno bolezen vezivnega tkiva, ki običajno prizadene sklepe. Ti postanejo boleči, otekli in okoreli, sčasoma pa se trajno okvarijo in deformirajo. Ta bolezen prizadene približno enega na sto ljudi, najpogosteje pa se pojavi med 40. in 60. letom, trikrat pogostejša je pri ženskah. Včasih se pokaže tudi družinska nagnjenost k pojavljanju obolenja. Ob značilnih simptomih zdravnik običajno posumi na revmatoidni artritis in preveri, ali imate v krvi določena protitelesa oziroma revmatoidni faktor, ki je pogosto prisoten v krvi pacientov s to boleznijo. Poleg tega opravi še nekatere druge preiskave, s katerimi ugotovi, kako aktivno je vnetje.

6. Spalna apneja

Če se kljub temu da ste spali dovolj, zbudite utrujeni, morda trpite za spalno apnejo. Gre za stanje, pri katerem se zaradi ohlapnosti žrelnih struktur pojavljajo občasne zapore dihanja, ki bolnika vso noč dramijo in je zato njegov vzorec spanja moten. Težava ni torej v dolžini, ampak v kakovosti spanja. Spalna apneja se ponavadi kaže kot smrčanje in utrujenost čez dan. Ker pa ta lahko privede do bolezni srca, visokega krvnega pritiska in kapi, je pomembno, da obiščete zdravnika, ki bo preveril, za kaj gre. Zdravnik vas bo poslal na polisomnogram (kombinacija EEG, EMG in EOG), ki bo nadzoroval vaše spalne vzorce, spremembe v dihanju in možganske aktivnosti.

7. Kronična utrujenost

Ljudje, ki trpijo za kronično utrujenostjo, so preveč utrujeni, da bi lahko opravljali normalne aktivnosti in so izjemno hitro izčrpani. Poleg tega imajo pogosto glavobole, bolečine v mišicah in sklepih, šibko telo in težave s koncentracijo. Za kronično utrujenost ni testa, ki bi potrdil diagnozo. Zdravnik mora, preden potrdi diagnozo kronične utrujenosti, ovreči možnost lupusa in multiplo skleroze.