Kašelj je pomemben, saj je obrambni mehanizem telesa, s katerim dihala lažje izločijo tujke in dražeče snovi, ki bi se v nasprotnem primeru lahko nabirale v dihalih in povzročile dodatne okužbe. Kašelj se običajno pojavi kot posledica akutne okužbe dihal, ki jih lahko povzročajo virusi, bakterije in drugi mikroorganizmi. Pogost je tudi ob kroničnih okužbah dihal, kroničnem vnetju nosnih in obnosnih votlin, pri katerih sluz zateka v žrelo, ter pri kroničnem bronhitisu.
V primeru virusne ali bakterijske okužbe je kašelj običajno kratkotrajen in lahko izzveni v 1-3 tednih. Če ob okužbi pride do prevelike vzdraženosti dihalnih poti, lahko kašelj po umiritvi okužbe traja še nekaj časa, tudi do 8 tednov.
Pri kratkotrajnem kašlju, ki traja manj kot 3 tedne in je posledica virusne okužbe dihal, si pomagamo tako, da blažimo simptome. Ob prehadu je kašelj običajno sprva suh in dražeč, sledi pa mu moker ali produktiven kašelj, pri katerem bolnik izkašljuje izmeček.
Kako ravnati ob mokrem ali produktivnem kašlju?
Če je kašelj produktiven (z izmečkom), njegovo zaviranje ni priporočljivo, saj je pomembno, da se sluz iz dihal takrat izloči, na spletni strani www.lek.si piše Vanja Kurnik, uni. dipl. biol. Preveliko nastajanje sluzi v dihalnih poteh je dejavnik tveganja za napredovanje bolezni, še posebej pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi boleznimi dihal. Čezmerno nastalo sluz skuša telo izločiti s kašljanjem. Če je sluz dovolj tekoča, to ni težka naloga. Če pa zaradi premalo tekoče (oz. preveč goste) sestave sluzi, le-ta začne v pljučih zastajati, to lahko prizadane delovanje pluč in zveča tveganje za dodatne okužbe dihal, saj je sluz dobro gojišče za mikrobe. Zato je pomembno, da je sluz iz dihalnih poti čim hitreje odstranjena.
Ob virusnih ali alergijskih boleznih je izmeček večkrat svetel ali bel, ob bakterijskih okužbah pa je lahko rumeno-zelen ali rjav. V obeh primerih je pomembno, da bolnik zaužije zadostno količino tekočine (vsaj dva litra na dan), lahko pa si pomaga tudi z izdelki za lažje izkašljevanje. Med zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje sodijo tudi mukolitiki, ki vsebujejo acetilcistein, v glasilu FARMAinfo piše Helena Strašek, mag. farm, iz Lek farmacevtske družbe d.d. Ta redči gosto sluz, lajša izkašljevanje in umirja kašelj.
Acetilcistein preko glutationa, ki je telesu lastna snov, deluje antioksidativno, hkrati pa lahko deluje tudi na vnetne procese v dihalih. Z zadostnim vnosom acetilcisteina lahko v telesu upočasnimo vnetne procese in pripomoremo k zaščiti pljuč.
Acetilcistein deluje antioksidativno na dva načina. Že sama molekula acetilcisteina neposredno deluje kot antioksidant. Še bolj pomembno pa je posredno delovanje, kjer se acetilcisteim hitro po absorbciji v prebavilih pretvori v naravno aminokislino cistein, ki je odločilen dejavnik za tvorbo glutationa v celicah. Glutation velja za enega ključnih antioksidantov v telesu.
Antioksidativno delovanje je pomembno, saj v telesu nenehno nastajajo prosti radikali, ki so telesu koristni dokler je njihova koncentracija nizka. Razni škodljivi vplivi iz okolja pa lahko povečajo število prostih radikalov, kar vodi do poškodb celičnih struktur. Lovilci prostih radikalov oziroma antioksidanti nevtralizirajo proste radikale in skrbijo za ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti v celicah. Kadar se to poruši, pride do oksidativnega stresa, ki poškoduje celice in lahko povzroči tudi bolezni. Ker je oksidativen stres prisoten pri vsakem vnetju, lahko zadosten vnos acetilcisteina upočasni vnetne procese v dihalih. Zato lahko služi kot podporno zdravljenje pri bronhitisu, kronični obstruktivni bolezni pljuč in cistični fibrozi.
Zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje, lahko težave ublažijo in zmanjša se tveganje za nadaljnje zaplete in okužbe. Priporoča se, da v času, ko kašljate, izvajate tudi vlažne inhalacije. Če pa se zdravstveno stanje po 5 do 7 dneh jemanja zdravila ne izboljša ali se celo poslabša, pa je treba obiskati zdravnika.
Če je kašelj suh in dražeč, se le v redki primerih priporoča njegovo zaviranje. O tem, katero zdravilo za lajšanje kašlja je najbolj primerno za vas, se lahko posvetujete tudi v lekarni.
Kašelj lahko povzročajo tudi druge bolezni, kot so astma, bolezni pljučnega tkiva, rak pljuč, zatekanje želodčne kisline v požiralnik (GERB), srčno popuščanje, bolezni žrela in grla, prepone, osrčnika, pljučne mrene, ali tujek v dihalih. Pojavi se lahko tudi kot neželeni učinek nekaterih zdravil za zniževanje krvnega tlaka. Včasih pa je kašelj psihogenega izvora. Pogost vzrok kroničnega kašlja je tudi kajenje. Za kadilce je značilno »jutranje čiščenje dihal« s kašljem, ki pa ga sami ne ocenjujejo kot bolezensko stanje.
Še nekaj nasvetov za samozdravljenje:
1. Spijte čim več toplih napitkov
Topli napitki bodo pomagali k hitrejši obnovi sluznice, ki so jo poškodovali mikrobi, saj pospešijo prekrvavitev. Prav tako bodo pomagali preprečiti izsušenost sluznice, ki upočasnjuje zdravljenje.
2. Čiščenje nosu s fiziološko raztopino
Večkrat na dan si očistite nosno votlino s fiziološko raztopino, da odstranite morebitne mikrobe s sluznice in pomagate navlažiti sluznico. Na ta način boste pomagali tudi ublažiti oteklino nosne sluznice, zmanjšali izločanje sluzi in zatekanje le-te v grlo.
3. Izogibajte se kajenju
Kajenje dodatno vzdraži vašo otečeno sluznico, zato se tej razvadi izogibajte. Prav tako se izogibajte zakajenim prostorom in onesnaženemu ozračju.
4. Vzemite si čas za počitek
Nikar ne zanemarjajte dejstva, da vaše telo v tem trenutku potrebuje počitek, zato mu ga namenite. Zmanjšajte telesno aktivnost in poskrbite, da si vzamete dovolj časa za spanje, saj se prav med spanjem telo tudi lažje regenerira in zdravi. Vse obveznosti, ki jih morate postoriti, bodo že počakale na čas, ko se boste počutili boljše.
