Znanstveniki so odkrili nov način za skeniranje možganov, ki bi lahko odkril demenco desetletje zgodaj v prelomnem odkritju. Test lahko preslika potencialne spremembe v možganih, ki bi lahko napovedovale Alzheimerjevo bolezen.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, ki naj bi predstavljala med 60 in 70 odstotki primerov. To je progresivno stanje, kar pomeni, da se simptomi razvijajo postopoma več let in sčasoma postanejo hujši. Stanje prizadene več možganskih funkcij, kar med drugimi simptomi povzroči težave s spominom, težave z govorom in spremembe osebnosti.

Običajno lahko traja nekaj časa, da se postavi diagnoza, saj lahko ljudje zgodnje simptome zamenjajo za klasične znake staranja. Zdaj pa je študija pokazala, da lahko specializirani pregled leta vnaprej določi tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Raziskava, objavljena v Biological Psychiatry: Cognitive Neuroscience and Neuroimaging, je pokazala, da bi lahko uporaba specializiranega difuzijsko tehtanega MRI skeniranja prepoznala opozorilne znake veliko pred znatnim kognitivnim upadom in nepopravljivo poškodbo nevronov. Raziskovalci upajo, da bi to lahko bolnikom pomagalo pri iskanju zgodnjega zdravljenja, ki bi spremenilo bolezen.

Prvi avtor študije Rongxiang Tang s kalifornijske univerze v San Diegu je pojasnil: ''Naša raziskovalna skupina je pred tem ugotovila, da lahko meritev kortikalne mikrostrukture, indeksa celovitosti možganske sive snovi, pri kognitivno zdravih ljudeh v srednjih 50-ih pomaga napovedujejo kognitivno okvaro desetletje kasneje.''

 Zanimalo jih je, ali so spremembe v tem merilu skozi čas povezane s spremembami spomina in kako nam lahko prostorski vzorci teh sprememb povedo o tveganju osebe za razvoj kognitivnih motenj in Alzheimerjeve bolezni. ''Sledenje tem kortikalnim mikrostrukturnim spremembam zgodaj v procesu staranja je lahko koristno za zgodnjo identifikacijo tveganja kognitivnih motenj in Alzheimerjeve bolezni."

 V okviru študije je ekipa preučevala ljudi v zgodnjih 60., ki niso imeli demence. Dvakrat so izvedli ocene možganov z MRI skeniranjem v obdobju petih do šestih let z uporabo indeksa, imenovanega kortikalna povprečna difuznost, ki odraža celovitost mikrostrukture sive snovi v možganih.

To so nato primerjali, kako podobni so ti možganski zemljevidi mikrostrukturnih sprememb tistim tipičnih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, kjer lahko ljudje prikažejo beta-amiloidne in tau proteine v svojih možganih.

Ker velja, da tau pomembno prispeva k nevrodegeneraciji (krčenju možganov) in kognitivnemu upadu, rezultati kažejo, da je lahko sledenje tem kortikalnim mikrostrukturnim spremembam in njihovim vzorcem prostorskih sprememb zgodaj v procesu staranja koristno za zgodnje odkrivanje tveganja za kognitivne motnje.

Kaj bodo prinesle nadaljnje raziskave, pa bomo videli v prihodnosti.

Vir: express