26-letnica v svoji objavi prosi ljudi, naj ne obsojajo žensk s prekomerno telesno težo, s plešavostjo ali obraznimi dlakami. ''Nikoli ne veste, s čim se spopada oseba, ki jo sodite, zato ni pravično, da nekoga označimo kot 'lenega' ali 'nezdravega', brez da bi poznali njegovo zgodbo. Vem, da je naravno za nas, da presojamo na podlagi njegovega zunanjega videza, a zapomnite si, da vsi bijemo svoje bitke in teh stvari nikoli ne boš razumel, če nisi pripravljen prisluhniti in razumeti.''

Ženske s simptomi sindroma policističnih jajčnikov pa je spodbudila, naj poiščejo zdravniško pomoč. Hitreje, kot je postavljena diagnoza, hitreje lahko z zdravljenjem blažimo simptome.

Mlada blogerka je s svojo objavo prejela kar 7000 všečkov in skoraj 1000 komentarjev. ''Ta ženska je boginja,'' je zapisala ena izmed komentatork. ''Sama sem zaradi zdravljenja Crohnove bolezni s steroidi pridobila ogromno kilogramov in vsakodnevno so me ljudje sodili zaradi odvečnih kilogramov. Hvala, ker povečuješ osveščenost med ljudmi o tem, da naj ne sodijo ljudi, če ne poznajo njihovih zgodb.''

''Hvala Tina, ker si delila to fotografijo,'' je zapisala druga komentatorka. ''Sama sem v enakem zosu kot ti. Naučila sem se sprejeti svoje dlake na obrazu, a mi je še vedno nerodno, ko vidim, da nekdo strmi vame.''

Ko je mladenka odkrila, kako velik vpliv je imela njena objava, se je zahvalila svojim sledilcem za spodbudne besede: ''To sem želela deliti, ker gre za stanje, s katerim se spopada dobesedno na milijone žensk, a kot sem opazila, zelo malo ljudi sploh ve, za kaj gre. Včasih je to, da ti rastejo dlake na obrazu nezaslišano ali je tabu tema in seveda lahko razumem, da se nekatere ženske tega sramujejo (Nikoli se ne počuti, da se moraš tega sramovati, zaradi tega nisi nič manj ženska kot prej). Želim si, da bi ženske po svetu vedele, da niso same.''

Dodala je, da se s sindromom policističnih jajčnikov spopada že od 16. leta starosti, posledično pa z depresijo, bolečimi, nerednimi menstruacijami. ''Nikoli nisem niti vedela, da sindrom policističnih jajčnikov obstaja, zato sem stanje sprejela kot normalno. V zadnjih dveh letih pa sem dobila še močne bolečine v trebuhu, ekstremne spremembe razpoloženja, prekomerno potenje in res hudo anksioznost. Šele takrat so mi postavili diagnozo, saj so me pred tem zdravniki testirali za vse druge možne stvari. Prestala sem na tisoče kolonoskopij, endoskopij in jemala zdravila za bolezni, s katerimi se najverjetneje sploh nisem spopadala. Na koncu so mi le pregledali hormone in slikali trebuh, kjer se je pokazalo, da imam 18 cist na jajčniku in da je en jajčnik večji od drugega. To je končno pojasnilo vse moje simptome.'' Pojasnilo je tudi, zakaj se je leta 2013 nepojasnjeno zredila na 100 kilogramov, čeprav je enako jedla in telovadila kot prej. K sreči je kasneje znova uspela uravnati svojo telesno težo. Sedaj pa si želi povedati ženskam, ki se spopadajo s sindromom policističnih jajčnikov, da upanje obstaja. ''Ženske ne obupajte, ne dovolite, da vas ta bolezen določa. Imamo dobre dni, imamo slabe dni, a borile se bomo do konca. Morda smo res kosmate kot moški, morda nam nihajo hormoni, a smo še vedno kraljice.''