Bakterija Helicobakter pylori je v 80 odstotkih glavni vzrok za gastritis – vnetje želodčne sluznice, ki se kaže s simptomi, kot so pekoč občutek v želodcu, zgaga, bolečina v zgornjem delu želodca, slabost in bruhanje. Lahko tudi izguba teka, občutek polnosti po majhnem obroku in s tem povezana izguba telesne teže.  

Helicobakter pylori je bakterija, ki se naseli globoko v sloj sluzi, ki obdaja črevesno sluznico in tam povzroča vnetni odziv. Prenaša se s človeka na človeka preko ust, oralno fekalno (majhni otroci) in preko okužene vode in hrane. Vzrok gastritisa je lahko avtoimunsko obolenje ali virusna okužba. Lahko pa akutno vnetje želodčne sluznice vodi do kroničnega vnetja in kasneje do razjed želodca in raka.

Prvi znaki okužbe z bakterijo H. pylori so torej naslednji:

- napihnjenost,

- bruhanje,

- slabost,

- bolečina v trebuhu,

- spahovanje,

- bolečina v želodcu,

- utrujenost,

- zgaga,

- driska,

- ustni zadah,

- slabokrvnost,

- zmanjšan apetit,

- razjede ali ulkusi.

Kako lahko s prehrano ublažimo gastritis?

Akutno vnetje

Če je vnetje akutno, kar pomeni, da se je šele pojavilo, je ključna dieta stradanja. To pomeni, da se nekaj časa ne uživa nobene hrane, pijejo pa se mlačni čaji brez sladkorja ali z dodatkom glukoze. Lahko pojemo košček suhega kruha. Ko se stanje po nekaj dneh umiri, lahko začnemo v prehrano dodajati nemastno juho in pretlačeno zelenjavo, ki ne napihuje. Priporočljiv je tudi razkuhan riž, saj riževa sluz blagodejno vpliva na želodčno sluznico. Kasneje lahko dodamo kuhano meso.

Svežemu sadju in zelenjavi pa se še nekaj časa izogibamo, kot tudi vsej hrani, ki draži želodec, kot so pekoča hrana, pravi čaji, kofein in alkohol. Prav tako se odsvetuje uživanje mleka.

Kronično vnetje

Stanje, ko je želodčna sluznica konstantno vneta, imenujemo kronični gastritis. Želodec izloča preveč želodčne kisline, ki lahko poškoduje želodčno sluznico oziroma jo draži. Lahko pa ima sluznica le slabšo zaščito in je izločanje kisline normalno – pri tem vseeno prihaja do poškodb, ki jih povzroča kislina. Gastritis se lahko pojavi tudi zaradi premajhnega izločanja želodčne kisline.

Če gastritis povzroča preveč kisline ali slabša samozaščito sluznice, se je treba izogibati uporabi začimb, pikantnim omakam, močnejšim mesnim juham, ocvrtim in mastnim jedem, kislim jedem, pikantnim sirom in preveč vročim ali preveč hladnim jedem, ki prav tako dražijo želodčno sluznico. Dobro je tudi, da opustimo kajenje.

Odsvetovano je uživanje lešnikov, orehov, fižola, surovega zelja, alkohola in kave. Izločiti je treba tudi vso hrano, ki želodec mehanično draži, kot so groba surova zelenjava, sadje, grobo in kitasto meso, svež kruh, žganci, cmoki, štruklji, otrobi in graham kruh. Priporoča se uživanje več manjših obrokov na dan, ki so enako razporejeni in ne preveč obilni.

Pomanjkanje kisline

Ko gre za gastritis, ki je posledica pomanjkanja želodčne kisline, imajo ljudje običajno zelo slab tek in nizko telesno težo. Pogosto jim primanjkuje vitamina B12. Prijajo jim kisle jedi. Priporoča se, da uživajo kisle solate, lahko tudi mesne, če so iz mehkega mesa, ki ne draži želodca. Mleko običajno škodi, lahko pa uživamo vse vrste kislega mleka, če ni prisotnih težav z diarejo in napenjanjem. Priporočljive so mesne juhe in domače začimbe, a ne preveč močne, kot sta poper in paprika.

Če s hrano ne moremo odpraviti gastritisa, si lahko pomagamo z zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik.