Tako je Britanka stradala več let in na koncu s 63 kilogramov prišla na 30. Samanthini starši in njen 14-letni sin Daniel so bili zaradi anoreksije, pred katero si je Britanka vztrajno zatiskala oči, zelo zaskrbljeni, saj so vedeli, da jo lahko obsedeno stradanje pahne v grob. Ker prepričevanje, da mora več jesti in se porediti, kajti hujšanje je že močno načenjalo njeno zdravje, ni zaleglo, jo je oče Mel Clifton fotografiral in jo soočil s kruto realnostjo. Ko je Samatha pogledala svojo fotografijo, na kateri je tehtala samo 30 kilogramov, in jo primerjala s tisto, na kateri je imela 33 kilogramov več, jo je zlomilo. Šele takrat se je zavedela, kaj dela sama sebi. ''Ko sem pogledala fotografijo, sem končno videla in dojela, kaj so videli drugi, ko so me pogledali – žensko, ki je kazala 30 let več, kot jih je imela v resnici, in ki je umirala. Takrat se je nekaj v meni premaknilo,'' se spominja Samantha.

Takrat se je začelo njeno mučno in dolgotrajno okrevanje. Morala se je naučiti, kako spet normalno jesti, in si dopovedati, da se od uživanja zdrave hrane ne bo nenadzorovano redila. ''Najprej sem se bala zaradi vsakega grižljaja, ki sem ga zaužila. Strah me je bilo, da se bom zredila. Včasih sem ob obroku, ki je bil pred mano in sem ga morala pojesti, neutolažljivo jokala. A družina mi je stala ob strani in me spodbujala,'' pravi. In res ji je v dveh letih uspelo premagati anoreksijo in danes tehta toliko kot nekoč – nekaj čez 60 kilogramov. Pri okrevanju se je vsak mesec fotografirala in napredek, ki je bil viden iz meseca v mesec, jo je gnal naprej. ''Zdaj sem videti stokrat boljše kot prej. In tudi počutim se veliko bolje. Uspela sem nekako uravnotežiti prehrano, in če me še kakšen dan prime, da ne bi jedla, hitro pogledam moj foto dnevnik, kjer je jasno viden moj napredek med okrevanjem,'' še pove Samantha, ki si želi svoje fotografije pokazati drugim anoreksičnim ženskam in jih tako spodbuditi, da tudi one prekinejo začaran krog stradanja in uničevanja samega sebe. ''Zdaj nisem več videti kot nek postaran, shiran zapornik,'' pravi. ''Te fotografije so bile zame veliko boljše zdravilo kot medicina ali prepričevanja okolice, da moram nujno jesti več.''