Raziskava, ki je bila v torek objavljena v žurnalu Circulation, je pokazala, da so temu predvsem izpostavljeni tisti, ki imajo preveč delujočo ščitnico. ''Naša študija kaže, da imajo ljudje s preveč delujočo ščitnico – pa čeprav imajo le malo povišane vrednosti, ki jih v zdravstvu razumemo še kot normalni odstop - štiri odstotke večje tveganje za nenadni srčni zastoj v primerjavi z osebami, ki imajo nižji nivo ščitničnih hormonov,'' je za CNN  povedal vodja raziskave dr. Layal Chaker, raziskovalec in endokrinolog iz univerze Erasmus University Medical Center Rotterdam na Nizozemskem. ''Dejavniki tveganja za srčni infarkt, ki smo jih poznali do sedaj, so bili visok holesterol, visok krvni pritisk in podobno. Nismo pa vedeli, da je lahko povišan nivo ščitničnih hormonov prav tako dejavnik tveganja za nenadni srčni infarkt. Naša študija pa kaže, da temu je tako.''

Študija je spremljala podatke 10 318 odraslih, starejših od 45 let iz Rotterdama. Podatki so vključevali informacije o zdravju srca in ščitnice, zbiralo so jih v treh obdobjih od leta 1990 do 1993, od leta 2000 do 2001 in od leta 2006 do 2008. Zbirali so še podatke o starosti, spolu in dejavnikih tveganja za srčne bolezni, kot so kajenje in visok holesterol. Ko so strokovnjaki primerjali nivo tiroksina v krvi in koliko odraslih je umrlo za srčnim infarktom, so odkrili povezavo, ki je dotlej niso poznali.

Odkrili so, da je visok nivo tiroksina (ščitničnega hormona) povezan s povečanim tveganjem za srčni infarkt, ne glede na druge dejavnike tveganja. Podatki so pokazali, da je bilo tveganje nenadne smrti pri osebah s povišanim nivojem tiroksina v obdobju 10 let povečano z 1 odstotka na 4 odstotke. Zakaj povišan nivo ščitničnih hormonov poveča tveganje za srčni infarkt, pa trenutno še ugibajo. ''Naša hipoteza je, da povišan nivo ščitničnih hormonov poveča tveganje za srčni infarkt, ker vpliva na dejavnike tveganja za srčni infarkt, kot je na primer visok krvni pritisk. Ščitnični hormoni imajo različne učinke na kardiovaskularni sistem in potrebovali bomo nadaljnje študije, da bomo lahko natančno določili, kaj je natančen vzrok. To bi lahko prineslo boljšo oceno tveganja pri posameznikih s težavami s ščitnico in lažje določanje ljudi, ki imajo večje tveganje, da bi lažje preprečevali nenadni srčni zastoj.''

Napovedati srčni infarkt pri splošni populaciji je namreč še vedno zelo težko, zato strokovnjaki upajo, da bodo podobne raziskave to olajšale. ''Nismo pa še uspeli preučiti, za koliko lahko zdravljenje ščitnice zmanjša tveganje za srčni infarkt. To bo zahtevalo nadaljnje raziskave,'' je še dejal dr. Chaker.

Kaj pa premalo delujoča ščitnica?

''Čeprav so se v najnovejši študiji osredotočili na bolnike s prekomerno delujočo ščitnico, ne bi smeli pozabiti na tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so povezana s premalo delujočo ščitnico,'' opozarja profesor Martin Gerdes vodja Inštittua za osteopatsko medicino v New Yorku, ki ni sodeloval pri študiji. ''Številne druge študije kažejo, da je imelo več paceintov z boleznimi srca v resnici premalo delujočo ščitnico in da so prav ti imeli več dejavnikov tveganja za bolezni srca, kot tisti s preveč delujočo ščitnico. Za dobro zdravje je pomembno, da nam ščitnica proizvaja ravno pravo količino hormonov. Ščitnični hormoni namreč direktno vplivajo na krčenje in sproščanje srčne mišice in pretok krvi po žilah.''