Bolezen namreč močno prizadene tudi svojce, ki za bolnika skrbijo in počasi opažajo, da se njihova ljubljena oseba spreminja. ''Večina svojcev pove, da se jim je najtežje sprijazniti s tem, da se človek spreminja. Pri demenci se človek vedenjsko, karakterno in čustveno spreminja,'' pojasni Štefanija L. Zlobec iz Društva Spominčica. Poleg tega bolnik potrebuje vse več pomoči in nenehnega nadzora, da se mu ne bi kaj zgodilo ali da ne bi odtaval v neznano.

Zakaj natanko pride do Alzheimerjeve demence, zdravniki še ne vedo natančno. Vedo pa, da je pri 10 odstotkih pojavnosti demence vzrok genetske narave, v 90 odstotkih pa gre za kombinacijo genetske predispozicije in okoljskih dejavnikov, kot so deimo snovi v zraku, vodi, hrani.  ''Ko pride do kombinacije tega nesrečnega genetskega statusa z nečim iz okolja, potem v šestem, sedmem desetletju našega življenja pride do posebne tvorbe abnormnih beljakovin, ki se nalagajo v možgane in potem uničujejo možganske celice – zlasti tiste, ki so v centrih za spomin in za vidno-prostorsko orientacijo,'' pojasnjuje nevrolog dr. Pirtovšek, dr. med, iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Zdravljenje je dobro pričeti čim prej

Demenca se v resnici pojavi že 10 ali 20 let pred opisanimi simptomi. Če bi jo odkrili še v tej zgodnji fazi, bi lažje zaustavili njeno napredovanje. Težava je namreč v tem, da zdravila za demenco še ni, imamo pa zdravila, ki pomagajo blažiti simptome demence in upočasniti razvoj bolezni. ''Imamo simptomatska zdravila ali nadomestna zdravila, ki lajšajo simptome in nadomeščajo neko snov, ki jo pri demenci manjka v možganih, to je snov, ki se imenuje acetilholin,'' pojasnjuje prof. dr. Zvezdan Pirtošek. ''Vendar pa žal ne moremo popraviti celic, ki so že uničene zaradi abnormnih beljakovin. Danes je v medicini veliko napora vloženega v to, da bi na nek način izplavili te abnormne beljakovine tao in amiloid. Po mnogih laboratorijih v bolnišnicah po svetu se pričenjajo študije, ki osvetljujejo možnost izplavljanja teh beljakovin. Moram se pohvaliti, da smo tudi v Ljubljani eden izmed tistih centrov, ki je med prvimi na svetu pričel s tovrstnimi študijami.'' Takšno zdravilo bi lahko imeli na voljo že v osmih letih, pojasnjuje zdravnik, a do tedaj bodo bolnikom pomagali z zdravili, ki so trenutno na voljo.

''Zdravila, ki so danes na voljo, so zmerno uspešna. Če poenostavim – okoli tretjino imamo možnosti, da nam približno pomagajo. To pomeni, da svojci opazijo, da je bolnik res nekoliko bolje, da je pričel znova čitati časopis, znova ga zanima oddaja 24 ur. Približno pri tretjini zdravila prav nič ne pomagajo in so izguba časa in denarja. Pri tretjini pa pride do zanimivega učinka, ko zdravilo pravzaprav napredovanje bolezni ustavi in se stanje ne spremeni. Morda je ta skupina najbolj nevarna, saj potem skrbniki zelo hitro ugotovijo, da je stanje enako in rečejo, veste, saj se ni nič spremenilo in se odločijo, da ukinejo jemanje zdravil. Vendar je na področju demenc treba razumeti, da je uspeh že to, da je bolnik enak, kot je bil včeraj ali preteklo leto. Zato obžalujemo, ko srbniki ukinejo jemanje zdravil, nato pa pogosto vidimo, da se stanje bolnika po dveh ali treh mesecih močno poslabša,'' še doda nevrolog.

S projektom Adam do zgodnjega odkrivanja demence

Demenco je torej pomembno odkriti čim prej, da jo lahko pričnejo pravilno obravnavati. Prav zato so strokovnjaki pripravili vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence Adam, s katerim bodo v dveh mesecih testirali 450 ljudi po 60. letu starosti. Trenutno je testiranje žal omejeno na manjše število ljudi, želijo pa si, da bi program postal presejalni program, ki bi bil na voljo vsem Slovencem po 60. letu starosti. ''V Sloveniji trenutno na žalost demenco odkrivamo šele v pozni fazi, prav zato je tak program še kako dobrodošel,'' pove prof. dr. Zvezdan Pirtošek. V programu ADAM ljudi pregledajo s pomočjo EEG-ja, s katerim merijo aktivnost možganov. Poleg tega opravijo tudi teste (vprašalniki, intervjuji), s katerimi preizkušajo kognitivne funkcije možganov. ''Želimo si, da bi to postal presejalni program. Programi, kot so SVIT, ZORA, DORA, so nam na nek način vzor, '' pove mag. Manuel Kuran iz družbe za aplikativno nevroznanost BLCKB. Na ta način bi tudi bolj sistematično pridobivali podatke, ki bi jim služili za boljše razumevanje bolezni.

Zdravniki tako projekt ADAM z veseljem pozdravljajo. Zavedajo se namreč, da zaradi daljšanja življenjske dobe demenca postaja vse večji problem sodobne družbe. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v svetu z demenco živi več kot 47,5 milijona ljudi, v Evropi več kot 9 milijonov ljudi. Epidemiološke ocene kažejo, da se bo njihovo število v 25 letih več kot podvojilo, kar pomeni tudi veliko finančno breme v zdravstvenih sistemih. 

Vas zanima, kakšni so prvi znaki demence. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.