Bolj gosto tkivo dojk imajo ženske, ki imajo manj maščobnega in več vezivnega in žleznega tkiva. Pogostejše je pri mlajših ženskah z nižjim indeksom telesne mase. Z leti pa po navadi tkivo postane bolj maščobno in s tem manj gosto. Vendar pa pri nekaterih ženskah ostane gosto tudi, ko so že v menopavzi. Rak dojk se namreč po navadi pojavi med 50. in 69. letom, ko so zaradi tega pri nas ženske tudi povabljene v program presejalne mamografije.
Harvardska študija
Objavljena je bila leta 2011. V sodelovanju z bolnišnico Brigham and Women's Hospital so primerjali tkivo dojk 1042 žensk, ki so bile v menopavzi in so imele raka dojk, z 1794 ženskami, ki so bile enako stare, a niso imele raka. Vse ženske so bile del širše študije, ki se je imenovala Nurses’ Health Study in je več kot 120 tisoč ženskam sledila 35 let. To je ena največjih študij dejavnikov tveganja za kronične bolezni pri ženskah. Za udeleženke študije so izbrali medicinske sestre in sicer z razlogom. Menili so, da bodo zaradi svojega znanja lahko dajale boljše podatke, kar se je po mnenju raziskovalcev tudi zgodilo.
Preberite si zgodbo Petre iz Mojstrane, ki se je morala spopasti s to boleznijo.
Norveška študija
Nedavno so študijo vpliva gostote tkiva na pojav raka dojk opravili tudi na Norveškem. Raziskovalci z norveškega registra raka so gostoto tkiva analizirali pri skoraj 108 tisoč udeleženkah študije. Stare so bile od 50 do 69 let (torej obdobje največjega tveganja), spremljali so jih od 2007 do 2015.
Med tistimi, ki so imele bolj gosto tkivo, jih je 6,7 na 100 tisoč dobilo raka dojk. Med tistimi, ki so imele manj gosto tkivo, pa 5,5 na 100 tisoč. Mamograf je pokazal tumor pri 71 odstotkih žensk z bolj gostim tkivom in pri 82 odstotkih žensk z manj gostim tkivom. Ta statistika je sicer tudi opozorilo, da bi si morale ženske enkrat mesečno tudi same pregledati dojke, četudi se redno udeležujejo programa presejalne mamografije. V povprečju so tumorje v bolj gostem tkivu tudi odkrili, ko so bili že večji. V povprečju so merili 16,6 milimetrov. Tumorji, ki so jih odkrili v manj gostem tkivu, so povprečno merili 15,1 milimeter. Bolezen se je pri gostejšem tkivu tudi pogosteje razširila. V limfne žleze se je razširila pri 14 odstotkih bolnic z bolj gostim tkivom v primerjavi z 18 odstotki bolnic z manj gostim tkivom.
Ni še jasno, kaj povzroči bolj gosto tkivo in zakaj to poveča tveganje za raka. Prav tako strokovnjaki še ne vedo, ali bi morali presejalno mamografijo kako prilagoditi ženskam z bolj gostim tkivom.
Kako deluje program presejalne mamografije?
Ženske v obdobju največjega tveganja za pojav raka dojk pri nas povabijo v program presejalne mamografije, ki se imenuje DORA, pišejo na strani Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna. Gre za slikanje dojk z rentgenskimi žarki. Aparat se imenuje mamograf, slika, ki nastane, pa mamogram. Vsako dojko slikajo dvakrat oziroma v dveh položajih. Gre za metodo, ki lahko odkrije že začetne rakave spremembe. Na slikanje so ženske povabljene vsaki dve leti.
Kateri so prvi znaki raka dojk?
Rak dojk se deli na invazivnega in neinvazivnega, pišejo na strani Onkološkega inštituta. Neinvazivni rak nima klinične slike in ga večinoma odkrijejo z mamografijo. Pri invazivnem raku dojk pa običajno bolnica opazi trdo, grčasto in praviloma nebolečo zatrdlino. Lahko se pojavi tudi vdrta koža oziroma uvlečena bradavica. Zatipati je mogoče povečane bezgavke v pazduhi in nadključnični kotanji. Lahko se pojavi tudi kravav ali bister izcedek. Pri vnetni obliki raka se pojavi vneta koža.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV