Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Po navedbah Mednarodne zveze diabetikov (IDF) gre za kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Posledično pride do motenj v presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. 

Poznamo več tipov sladkorne bolezni

V zadnjih letih je zaznati občuten porast nosečniške sladkorne bolezni, do katere pride zaradi hormonskih sprememb. Ta oblika je praviloma prehodna, za zdravljenje pa sta v večini primerov dovolj že prilagoditev prehrane in gibanje. 

Sladkorno bolezen tipa 2 ima po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) približno 90 % vseh oseb s sladkorno boleznijo. Zanjo sta značilni dve okvari: inzulinska odpornost celic v telesnih tkivih in nepravilno delovanje beta celic v trebušni slinavki. Ker se razvija počasi in postopoma, jo bolniki lahko obvladujejo že z ustrezno prehrano, gibanjem in zdravim življenjskim slogom, ko to ne zadostuje več, pa je potrebna inzulinska terapija. 

Sladkorna bolezen tipa 1 je manj pogosta, avtoimunska in pogosto tudi dedna. Najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih, ko pride do naglega propada celic trebušne slinavke, ki izločajo inzulin. Pojavi se lahko nenadno, v nekaj dneh ali tednih. Ker beta celice v trebušni slinavki ne morejo proizvajati inzulina, bolniki postanejo odvisni od zunanjega inzulina za vse življenje. 

Bodite ves čas na tekočem z vrednostmi glukoze

Pri vseh tipih sladkorne bolezni je ključno konstantno spremljanje ravni glukoze. To lahko storite s klasičnim glukometrom za domačo uporabo, pri čemer se morate zbosti v prst in nato kapljico krvi aplicirati na testni listič, ki v nekaj sekundah pokaže raven glukoze v krvi v tistem trenutku. Ker pa lahko raven glukoze v različnih delih dneva precej niha, je bolje izbrati sistem kontinuiranih meritev, ki si ga bolnik za določeno obdobje vstavi plitvo pod kožo na hrbtni strani nadlahti. Ta sistem s pomočjo senzorja s tankim in upogljivim filamentom vsako minuto izmeri raven glukoze v medcelični tekočini. 

Največkrat priporočen tovrstni sistem za merjenje glukoze je FreeStyle Libre. V osnovni različici poleg senzorja vsebuje tudi ročni čitalnik, s katerim se odčita vrednosti glukoze, izpopolnjena različica FreeStyle Libre 2 pa omogoča samodejno neprekinjeno odčitavanje glukoze brez skeniranja prek aplikacije. No, najnovejši sistem FreeStyle Libre 2 Plus, ki je v trgovinah Sanolabor na voljo od 3. marca 2025, pa predstavlja novo generacijo senzorjev za neprekinjeno spremljanje glukoze.

15 dni brez strahu pred nenadnimi zapleti

Nov, izboljšan senzor sistema FreeStyle Libre 2 Plus omogoča daljše obdobje nošenja in še bolj natančne meritve ravni glukoze vsako minuto delovanja. Podatke meritev lahko spremljate prek brezplačne aplikacije FreeStyle LibreLink[1] ali s čitalnikom FreeStyle Libre 2. Če pride do hipo- ali hiperglikemije, alarmi uporabnika opozorijo na prenizko ali previsoko vrednost glukoze[2] in s tem preprečijo nenadne zaplete bolezni ter pomembno prispevajo h kakovosti življenja oseb s sladkorno boleznijo. 

Gre za enega redkih senzorjev na slovenskem trgu, ki izpolnjuje stroge kriterije FDA[3], kar mu zagotavlja najvišjo stopnjo natančnosti in učinkovitosti. Združljiv je s pametnim injekcijskim peresnikom (NovoPen Echo Plus) in je brez IBOA in MBPA, dveh najpogostejših kožnih alergenov. Uporabljajo ga lahko že otroci od 2. leta starosti, kar je izjemno pomembna prednost tudi za starše mladoletnih oseb s sladkorno boleznijo. 

Zakaj je redno spremljanje vrednosti glukoze tako zelo pomembno?

Sladkorna bolezen ni le ena najpogostejših, temveč tudi izjemno zahrbtna neozdravljiva kronična bolezen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) s to boleznijo živi kar približno 830 milijonov ljudi po vsem svetu, številka pa iz leta v leto narašča, zato lahko upravičeno govorimo o epidemiji sodobnega časa. K razvoju do določene mere prispeva genetika, še posebej pri sladkorni bolezni tipa 2 pa pomembno vlogo igrajo tudi dejavniki modernega življenjskega sloga, kot so nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, stres in dolgotrajno sedenje.  

Ker lahko dolgo ne povzroča večjih težav, je zlasti za osebe, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni (sladkorna bolezen v družini, debelost, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnih maščob), pomembno, da skrbijo za preventivo, hodijo na preglede krvi ter si redno merijo raven glukoze. Pri več kot tretjini bolnikov namreč že pred postavljeno diagnozo pride do vsaj enega zapleta, zato je smiselno zgodnje odkrivanje bolezni in čim prejšnje zdravljenje.

Kateri so najpogostejši zapleti pri sladkorni bolezni in kako se jim izogniti?

Že pri nadzorovani in zdravljeni sladkorni bolezni lahko hitro pride do zdravstvenih izzivov, nezdravljen diabetes ali diabetes, ki je slabo nadzorovan, pa predstavlja povečano tveganje za razvoj različnih zapletov. Delimo jih na akutne, ki se pojavijo nenadoma in lahko hitro ogrozijo zdravje pacienta, ter kronične, ki se razvijajo postopoma in so povezani s poškodbami krvnih žil, živcev in drugih tkiv zaradi visoke ravni glukoze.

Do akutnih zapletov najpogosteje prihaja pri sladkorni bolezni tipa 1, med najpogostejše pa štejemo hipo- in hiperglikemijo (zelo nizke in zelo visoke vrednosti glukoze) ter ketoacidozo (ko telo ne proizvaja dovolj inzulina in začne razgrajevati maščobe za energijo). Gre za nenadna, resna stanja, ki pogosto zahtevajo zdravniško pomoč.  

Kronični zapleti pa so bolj značilni za diabetes tipa 2 in se pojavljajo po več letih ali desetletjih neustreznega upravljanja z boleznijo. Sem štejemo poškodbe večjih arterij, kar povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete, poškodbe kapilar, ki lahko prizadenejo oči, ledvice in živce, retinopatijo, pri kateri visoke ravni glukoze poškodujejo krvne žile v očesni mrežnici, kar lahko privede do slabovidnosti ali celo izgube vida, kronične ledvične bolezni, razne okužbe kože in sečil, diabetično stopalo (težave s stopali zaradi poškodb živcev, okužb in slabe prekrvavitve, kar lahko vodi v razjede in celo amputacijo) ter poškodbe (perifernih) živcev oziroma diabetično polinevropatijo.

Kdaj k zdravniku?

S primerno nego in pazljivostjo lahko preprečite mnoge zaplete sladkorne bolezni, z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za primerno telesno težo in rednim gibanjem, pa lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 celo odložite na poznejše življenjsko obdobje oziroma poskrbite, da se ne razvije. Če pa se pojavijo značilni znaki sladkorne bolezni, kot so huda žeja, obilno pitje, suha usta, obilno odvajanje seča, odvajanje seča ponoči, nenamerno hujšanje in meglen vid, je nujno čim prej obiskati zdravnika.

***

[1] Aplikacije sistema FreeStyle Libre so združljive le z nekaterimi mobilnimi napravami in operacijskimi sistemi. Pred uporabo aplikacij obiščite naše spletno mesto za več informacij o združljivosti naprav. Za uporabo aplikacij sistemov FreeStyle Libre bo morda potrebna registracija v programski opremi LibreView.

[2] Obvestila boste prejemali le, če so alarmi vklopljeni in je senzor znotraj 6 metrov od naprave za odčitavanje. Če želite prejemati alarme in opozorila na pametnem telefonu, morate omogočiti preglasitev načina Ne moti.

[3] Klonoff DC, Gabbay M, Moon SJ, Wilmot EG. Importance of FDA-Integrated Continuous Glucose Monitors to Ensure Accuracy of Continuous Glucose Monitoring. Journal of Diabetes Science and Technology. 2024;0(0). doi:10.1177/19322968241250357.

Slike so zgolj ilustrativne narave in ne prikazujejo resničnih bolnikov. 

Ohišje senzorja, FreeStyle, Libre in sorodne blagovne znamke so zaščitene blagovne znamke družbe Abbott. 2025 Abbott ADC-110644 v 1.0. Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242b, Ljubljana.

Sponzorirana vsebina