Pri nas za rakom dojke letno zboli približno 1100 žensk, pogosto se pojavlja pri ženskah med 50. in 70. letom starosti, seveda zbolevajo tudi mlajše ženske. Čeprav iz leta v leto oboleva vedno več žensk – po nekaterih napovedih naj bi v prihodnjih letih za rakom dojke zbolela že vsaka osma ženska –, pa se zadnja leta smrtnost zaradi te bolezni v razvitem svetu zmanjšuje. Zasluge za to gredo predvsem vedno večji ozaveščenosti žensk, ustrezni preventivi, pogostejšim presejalnim testom pri najbolj ogroženih ženskah in uvajanju novih, učinkovitejših metod zdravljenja. Ženska v boju proti raku dojke veliko naredi s tem, da poskrbi za uravnoteženo, zdravo prehrano in redno telesno aktivnost ter da si vsak mesec redno in temeljito pregleduje prsi. Ženske, ki še imajo menstruacijo, naj si dojke pretipajo sredi menstrualnega cikla, ostale naj si določijo nek dan v mesecu, ko bodo naredile samopregled. Prsi je najlažje pretipati medtem, ko ste v kadi oziroma pod tušem, saj je z namiljeno roko lažje zatipati kakršne koli spremembe. Poleg zatrdlin v dojkah in povečanih bezgavk pod pazduhami med simptome raka dojke sodijo tudi pomarančasta oziroma rdečkasta koža dojk, ugreznjene bradavice, nenavaden, lahko celo krvav izcedek iz dojke. Vendar pa vsaka bula v prsih in rahlo povečane bezgavke seveda ne pomenijo nujno raka dojke, a če zatrdlina ne izgine oziroma če se bezgavke ne zmanjšajo, je prav, da se o tem posvetujete z zdravnikom.

2. Rak kože

Statistike Registra raka iz leta 2007 so pokazale, da letno za rakom kože zboli približno 900 žensk, za tako imenovanim malignim melanom, ki velja za najbolj agresivno in nevarno obliko kožnega raka, pa veliko manj, in sicer okrog 200. Med dejavnike tveganja za rakava obolenja kože vsekakor sodi izpostavljanje nevarnim ultravijoličnim žarkom – večja nevarnost je tako v deželah, ki so bližje ekvatorju in kjer je moč sonca še toliko večja, ter pri ljudeh z zelo svetlo kožo, kajti v tem primeru je v koži manj zaščitnega pigmenta. Tveganje je večje tudi pri tistih, ki so – predvsem v otroških letih – večkrat utrpeli hujše sončne opekline. Kako torej zmanjšati možnosti, da zbolite za kožnim rakom? V prvi vrsti se predvsem izogibajte nevarnim sončnim žarkom, še posebej v tistih delih dneva, ko je sonce najmočnejše. Preden greste na sonce, se vedno namažite z dovolj visokim zaščitnim faktorjem, poleg tega se izogibajte solarijem, vsaj enkrat na dve leti pa odidite k dermatologu, da vam pregleda pigmentna znamenja. Sicer pa se sami redno opazujte in pregledujte. Če na koži opazite kakršne koli nenavadne spremembe, se posvetujte z zdravnikom.

3. Rak debelega črevesa in danke

Rak debelega črevesja in danke je pogosto tih in oboleli sploh ne ve, da ima težave, dokler obolenje že tako ne napreduje, da se pojavijo hudi, navzven vidni simptomi, kot so bolečine oziroma krči v trebuhu, slabost, bruhanje, izguba telesne teža, občutek neizpraznjenega črevesja oziroma polne danke, spremembe pri odvajanju blata, kri v blatu in kot posledica tega lahko tudi slabokrvnost ter z njo povezana utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih. Tako se raka debelega črevesja in danke zelo težko odkrije v začetnem stadiju, umrljivost zaradi njega pa je razmeroma visoka. Pravzaprav sodi kolorektalni rak, kot z drugo besedo imenujemo raka na debelem črevesju in danki, med najpogostejše vzroke smrti med rakavimi obolenji. Prav zato se v državnem programu Svit, ki je namenjen vsem moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let, ukvarjajo s presajanjem in zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Tisti, ki so vključeni v program, po pošti prejmejo vabilo, na katerega se morajo odzvati. Če se odločite za sodelovanje, po pošti prejmete brezplačne teste za odkrivanje prikritih krvavitev v blatu, in ko test opravite, ga preprosto pošljete nazaj na naslov, ki je natisnjen na ovojnici, v kateri ste prejeli test. Tako lahko še dovolj zgodaj odkrijete, ali se v vašem črevesju kaj dogaja, in se tako izognete najhujšemu. Sicer pa letno pri nas za rakom debelega črevesa in danke zboli okrog 600 žensk (in približno 700 moških), kar 90 odstotkov bolnikov pa je starih več kot 50 let. Prav starost pa poleg dedne nagnjenosti, kronične vnetne črevesne bolezni, polipov v črevesju in mastnih živil ter pomanjkanja gibanja sodi med najverjetnejše dejavnike tveganja. Če hočete torej zmanjšati možnosti, da zbolite, poskrbite za dovolj gibanja in za zdravo, uravnoteženo prehrano s čim manj živalskimi maščobami, jejte živila, bogata z vlakninami, ki so koristna za črevesno floro, ter hrano, ki je vir antioksidantov. Izogibajte se tudi alkoholu in kajenju.