Stanje, ko v žili nastane strdek, se imenuje tromboza. Ločimo pa med arterijsko in vensko, razloži dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Pri arterijski trombozi strdek nastane v arterijah, žilah, ki vodijo stran od srca. Pri venski pa v venah, žilah, ki vodijo kri proti srcu. Ta razlika se odraža v posledicah, ki jih lahko ti dve obliki tromboze povzročita. Drugačni so tudi dejavniki tveganja.

Kateri so dejavniki tveganja pri arterijski trombozi in kateri pri venski?

Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčna in možganska kap. Tukaj je pomemben dejavnik tveganja kajenje. Sicer pa še bolezni današnjega časa, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, visok holesterol ...

Pri venski trombozi so pomembni dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, nepomičnost ali zdravljenje v bolnišnici. Pri ženskah so dodatni dejavniki tveganja tudi kontracepcijske tablete, nosečnost in porod. Bolniki z vensko trombozo so povprečno za desetletje in več mlajši kot bolniki z arterijsko trombozo.

Kako velik dejavnik tveganja so kontracepcijske tablete glede na to, da so tudi nekaj zelo pozitivnega?

Absolutno so kontracepcijske tablete zelo pozitivna stvar. In glede na število uporabnic je venskih tromboz, ki so povezane z njihovo uporabo, zelo malo. To je zelo redek zaplet, tako da se zaradi tega ni treba bati kontracepcije. Ginekologi tudi dobro vedo, katera je skupina žensk, pri katerih je kontracepcijske tablete bolj tvegano predpisati in se zato pri njih za to ne odločijo oziroma jo odsvetujejo. To so recimo ženske z zgodovino te bolezni v družini.

Kako se pokaže vsaka od dveh tromboz?

Arterijska lahko nastane v kateri koli arteriji v telesu. Dve najpogostejši lokaciji strdka sta – v arterijah, ki prehranjujejo srce, kar privede do srčnega infarkta – in v možganskih arterijah, ko pride do možganske kapi. Lahko pa se arterijska tromboza zgodi tudi kjer koli drugje. Pogosta je v arterijah nog in lahko privede do gangrene noge, posledično lahko tudi do izgube noge. 

Venska tromboza pa najpogosteje nastane v venah nog, druga najpogostejša lokacija pa so vene rok. Ostale lokacije so zelo redke.

Kako čim prej prepoznati katero koli trombozo?

Bolnikove težave so odvisne od tega, kje je nastal strdek. Pri srčnem infarktu se pojavi bolečina v prsih, ki je zelo huda, tišoča, kot bi se nekdo usedel na prsni koš. Praviloma nastane nenadno in ne popušča. Bolnik lahko zraven bruha, mu je slabo.

Možganska kap ima več različnih oblik. Lahko se pokaže samo z motnjo govora, lahko bolnik nenadoma postane zmeden, ne najde besed, lahko pride do tega, da ena stran telesa ne funkcionira več. Tudi te težave pridejo nenadno in pri obeh stanjih je pomembno, da se takoj pokliče zdravniško pomoč.

Pri srčnem infarktu si prizadevamo, da bi bolnika začeli zdraviti znotraj dveh ur od začetka težav. Pri možganski kapi imamo kakšno uro več, ampak prizadevamo si, da bi bolnika začeli zdraviti znotraj štirih do šestih ur od začetka težav. Vendar je vsaka minuta dragocena. Prej ko začnemo zdraviti, manjša bo okvara prizadetega organa.

Pri zapori arterije v nogi ta nenadoma postane mrzla, boleča v primerjavi z drugo nogo. To je spet urgentno stanje, ko je treba hitro ukrepati.

Medtem ko pri arterijski zapori noga ne oteče, pa pri venski oteče. Bolečina je praviloma manj huda kot pri arterijski trombozi. Lahko tudi ne boli in je noga samo otekla, polna, nabita. Težave lahko nastanejo nenadno, lahko pa nastajajo počasi nekaj dni. Tudi tovrstne težave zahtevajo pregled pri zdravniku še isti dan.

Kakšna je pri strdku v nogah nevarnost, da odpotuje drugam? Arterije v nogah ne vodiju proti srcu, ampak vene pa.

Pri arterijski trombozi praviloma strdek lahko odpotuje samo s tokom krvi stran od srca. Lahko pa tako zamaši od srca bolj oddaljene, ožje arterije. Na primer zaradi zapore arterije v nogi lahko pride do gangrene stopala in je stopalo treba odrezati.

Po drugi strani se pri venski trombozi lahko zgodi, da strdek odpotuje proti srcu in povzroči pljučno embolijo. To pa zato, ker lahko odpotuje do pljučnih arterij.

Vensko trombozo želimo čim prej začeti zdraviti ravno zato, ker želimo preprečiti, da bi strdek odpotoval proti srcu. Venska tromboza ni nikoli smrtno nevarna, pljučna embolija pa je. S pravočasnim zdravljenjem venske tromboze se tveganje za to, da bo strdek odpotoval in povzročil pljučno embolijo, močno zmanjša. 

Kako se kaže pljučna embolija?

Lahko se kaže kot bolečina v prsih, lahko tudi samo zbada v prsih. Najpogosteje pa bolniki povedo, da težko dihajo. Nekateri že v mirovanju, drugi samo takrat, ko gredo po stopnicah, opazijo, da kar naenkrat ob tem težko dihajo, medtem ko prej niso imeli takšnih težav. Lahko jim tudi srce hitreje utripa, včasih malo krvavkasto kašljajo. Praviloma se te težave začnejo nenadno. 

So tudi tukaj pomembne ure?

Tudi sum na pljučno embolijo je urgentno stanje.

Kakšno je zdravljenje?

Pri obeh vrstah tromboze so glavna zdravila za redčenje krvi. Pri venski trombozi uporabljamo antikoagulacijska zdravila, na primer heparine, kumarine in novejša zdravila. Pri arterijski trombozi pa uporabljamo praviloma zdravila, ki delujejo bolj na krvne ploščice, imenujemo jih antiagregacijska zdravila.Vsi poznamo aspirin, obstajajo pa še druga antiagregacijska zdravila. Pogosto za krajši čas uporabljamo tudi kombinacije.

Kakšen je danes uspeh zdravljenja?

Uspehi zdravljenja so danes zelo dobri. Če pri arterijski trombozi bolnik hitro prepozna težavo in gre k zdravniku, pogosto ne pride do nikakršne okvare organov. Če pri srčnem infarktu uspejo hitro vzpostaviti ponoven pretok po arteriji, lahko srčna mišica preživi. Če pri možganski kapi, pridemo do zdravnika dovolj hitro, ta bodisi odstrani strdek ali ga z zdravili lahko stopi. Bolnik, ki je bil ob nastopu težav zelo prizadet, gre lahko ob uspešnem in pravočasnem zdravljenju domov povsem brez posledic, kot da se praktično nič ne bi zgodilo. Pomembne so minute. Prej kot poiščemo zdravniško pomoč, boljši bo izid.

Pri venski trombozi pa predvsem preprečujemo njeno napredovanje, širjenje strdkov. Tu smo bolj odvisni od lastnega organizma, koliko uspe te strdke raztopiti. Ključno pri zdravljenju venske tromboze je, da začneš zdraviti takoj, ko se bolezen začne, zato da preprečiš napredovanje. 

Kaj lahko pacient spremeni v življenjskem slogu, da pomaga pri zdravljenju?

Velik del možganskih kapi in srčnih infarktov in arterijskih tromboz v nogah bi lahko preprečili že samo z enim – da bi prenehali kaditi. Če bolnik že utrpi srčni infarkt in potem preneha kaditi, za polovico zmanjša možnost, da bi imel v prihodnosti še kdaj kakšen infarkt.

Veliko lahko naredimo tudi s tem, da zdravimo bolezni današnjega časa, če nam jih odkrijejo. Da se držimo navodil zdravnika, če nam recimo postavijo diagnozo sladkorne bolezni oziroma ugotovijo, da imamo previsok holesterol ali krvni tlak.

Pomagala bo tudi izguba odvečnih kilogramov ter redno gibanje, ki dokazano preprečuje tako nastanek prve arterijske tromboze kot to, da bi se ta ponovila. Zdrav življenjski slog je ključen. Zdrava prehrana – predvsem je to mediteranska prehrana s čim manj nasičenimi maščobami pa z veliko sadja in zelenjave ... Z zdravim življenjskim slogom lahko preprečimo številne bolezni in bolezenska stanja, a na žalost je pogosto tako, da o tem razmišljamo šele, ko se nam že kaj zgodi.