Profesor Thomas Munzel iz Univerzitetnega medicinskega centra Mainz, ki je soavtor študije, je za britanski Mail Online povedal: ''Kajenju se lahko izognemo, onesnaženemu zraku pa se ne moremo.''

Znanstveniki, ki stojijo za študijo, sedaj zahtevajo bolj strogo regulacijo na področju onesnaževanja zraka in nevarnih PM2,5 delca v zraku, ki pri vdihavanju prodrejo globoko v pljuča in v krvni obtok. Trenutno je povprečna vrednostna meja za delce PM2,5 v Evropski uniji 25 mikrogramov na kubični meter zraka, kar je dvakrat več kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, ki svetuje, da v zraku ni več kot 10 mikrogramov PM2,5 na kubični meter. ''Mnoge druge države, kot so Kanada, ZDA in Avstralija, uporabljajo priporočila SZO,'' je dejal profesor Munzel. ''Evropska unija v tem pogledu že zelo zaostaja.''

Študija je bila objavljena v Evropskem žurnalu za bolezni srca in je pokazala, da onesnaženje zraka po svetu prinaša dodatnih 120 smrti na 100.000 ljudi na leto. A stanje je bilo najhujše v Evropi, kjer je bilo 133 smrti na 100.000 ljudi. Onesnaženje zraka je bilo v Veliki Britaniji v letu 2015 vzrok smrti 64.000 ljudi, povprečna življenjska doba je pri Britancih zaradi onesnaženja skrajšana za 1,5 leta. V Nemčiji je bil  v letu 2015 onesnažen zrak vzrok smrti za dodatnih 124.000 smrti in za 2,4 leta skrajšano življenjsko dobo. V istem letu je v Italiji zaradi onesnaženja umrlo okoli 81.000 ljudi, v Franciji 67.000 ljudi in na Poljskem 58 000 ljudi. Po njihovih podatkih je v Sloveniji v letu 2015 zaradi onesnaženega zraka umrlo skoraj 2700 ljudi.

V Evropski uniji zaradi onesnaženega zraka življenjska doba krajša za dve leti

Kot pojasnjuje profesor Jos Lelieveld, soavtor študije, sta prav slaba kakovost zraka in gosta populacija v Evropi vzroka za to, da je veliko smrtnih primerov zaradi onesnaženja. V njihovi raziskavi se je pokazalo, da je samo v Evropi onesnaženost zraka kriva za 790.000 smrti, kar je dvakrat več od prejšnje ocene. Ekipa strokovnjakov je analizirala računalniške simulacije, ki so razkrivale, kako naravne in umetne kemikalije vplivajo na atmosfero. Nato so uporabili še podatke o gostoti prebivalstva, dejavnikih tveganja za bolezni in znanih vzrokov smrti.

Profesor Munzel je dejal, da je število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, ki so lahko posledica onesnaženega zraka, prav tako veliko višje, kot so pričakovali. ''Samo v Evropi je število smrti zaradi onesnaženja zraka skoraj 800.000 na leto in vsaka od teh smrti predstavlja v povprečju skrajšano življenjsko dobo za več kot dve leti.''

Vzrok bolezni pljuč in srčno-žilnih bolezni, ki so povezane z onesnaženjem, so predvsem mikroskopsko majhni delci PM2,5, ki prodrejo globoko v pljuča in nato vstopijo v krvni obtok. Dizelska cestna vozila so eden največjih proizvajalcev onesnaženja s trdnimi delci v razvitih državah. Škodljivi izpušni plini, predvsem tisti, ki jih povzročajo dizelska vozila, lahko sprožijo napade astme in povzročijo težave z dihanjem. Drugi viri teh smrtonosnih delcev so uporaba fosilnih goriv v industriji in pri ogrevanju gospodinjstev.