Po podatkih WHO v svetu kadi približno tretjina svetovne odrasle populacije oz. okoli 1,1 milijarde ljudi. V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev, starejših od 15 let, kar predstavlja nekaj več kot 430.000 oseb. Kadi več moških kot žensk, so ob svetovnem dnevu brez tobaka sporočili z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

Po podatkih iz zadnje mednarodne raziskave z naslovom Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) je med slovenskimi mladostniki, starimi od 11 do 15 let, že kdaj kadilo nekaj manj kot 30 odstotkov vseh, in sicer več fantov kot deklet. Med 15-letniki je že kdaj kadilo približno 53 odstotkov vseh, vendar pri tej starosti ni razlik med fanti in dekleti, navaja Helena Koprivnikar z IVZ, ki dodaja, da je bil po zbranih podatkih delež kadilcev med mladostniki v letu 2010 nižji kot leta 2002.

Po podatkih Evropske komisije zaradi uživanja tobaka vsako leto prezgodaj umre približno 650.000 evropskih državljanov. S kajenjem so povezane bolezni, kot so vnetja dihal, kronična obstruktivna pljučna bolezen, možganska kap, srčni infarkti, zamašitve arterij, zlasti v nogah, in druge srčno-žilne bolezni, astma, več vrst pljučnega raka ter druge oblike raka, na primer na trebušni slinavki, požiralniku in želodcu. Zaradi teh bolezni v EU trpi skoraj 13 milijonov ljudi.

Celovite zakone za zaščito državljanov pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu je doslej sprejelo 15 držav članic EU. Dokazano je, da prepovedi kajenja pozitivno vplivajo na zdravje zaradi zmanjšanega uživanja tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu. Vsi učinki bodo verjetno jasni šele čez 20 ali 30 let, vendar so podatki iz držav s protikadilskimi zakoni spodbudni, so sporočili iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

"Od konca lanskega leta v EU poteka javna razprava o evropski tobačni direktivi in pričakujemo lahko njene spremembe, želimo si tudi spremembe slovenske zakonodaje o omejevanju rabe tobaka," pravi Helena Koprivnikar z IVZ. Po njenih besedah v Sloveniji obstajajo področja, kjer bi lahko z uvedbo novih ali s spremembami obstoječih ukrepov še dodatno izpopolnili paket ukrepov nadzora nad tobakom.

Ob tem navaja popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, nadaljnje višanje cen tobačnih izdelkov, prepoved marketinških pristopov za navidezno zniževanje cen, okrepitev vsebin zdravja in s tem tudi s področja tobaka v šolskih učnih načrtih in zmanjševanje dostopnosti tobačnih izdelkov.