Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni. Deli se na tri glavne podvrste: genetske epilepsije, simptomatske epilepsije in kriptogene epilepsije. Pojem epilepsija izvira iz grške besede epilepsi, kar pomeni napad. Gre za kronično okvaro celic možganske skorje, ki zaradi različnih dejavnikov postanejo preveč vzdražljive in se odzivajo preko sinhronih izbruhov električnih impulzov, kar se kaže kot epileptični napad.

Epilepsija ne pomeni isto kot epileptični napad. Diagnozo za epilepsijo strokovnjaki postavijo na osnovi več napovednih znakov, ki povezujejo celoto. Epileptični napad je simptom, epilepsija pa v večini primerov kronična motnja, pri kateri se napadi pojavljajo. Po prvem ali nekaj napadih se še ne more z gotovostjo trditi, da gre za kronično bolezen. Treba je namreč izključiti možne vzroke za njihov nastanek, opredeliti nevrološko in splošno stanje, bolnikovo starost in dobro preučiti elektroencefalografski izvid.

Antiepileptiki

Na trgu je trenutno 25 antiepileptikov, vendar zaradi majhnega trga vseh teh zdravil v Sloveniji ni na voljo. Po navadi bolnika poskusijo zdraviti s primernimi odmerki enega od antiepileptikov. Če to zdravilo ne da pričakovanega rezultata, poskusijo s kombinacijo odmerkov enega, dveh ali celo treh antiepileptikov. Učinek zdravil se lahko pokaže kmalu po začetku jemanja. Če bolnik z nizkim odmerkom zdravila v petih letih ne doživi nobenega epileptičnega napada več, se lahko z zdravnikom začne pogovarjati o ukinitvi zdravila. Možnost za ponoven napad je približno petdesetodstotna.

Strah pred epileptičnimi napadi

Epileptični napadi so različnih vrst in se tudi kažejo različno. Zaradi dramatičnosti velikega epileptičnega napada ima epilepsija za navadnega človeka negativen prizvok in v njemu vzbuja strah. Da bi ta strah odgnali, je pomembno poznavanje bolezni in ravnanja v primeru napada. Zato smo za vas pripravili prvo pomoč pri velikem (grand-mal) napadu.

Prva pomoč pri velikem (grand-mal) epileptičnem napadu:

- Za preprečitev poškodbe bolnika je treba umakniti vse nevarne predmete.
- Oblačila okrog vratu je treba razrahljati (odpeti srajco, odvezati kravato) ter odpeti pas na hlačah.
- Glavo je treba podpreti z mehko blazino ali kosom oblačila.
- Po koncu napada je treba bolnika obrniti na bok oz. v položaj za nezavestnega.
- Ust mu ne odpiramo na silo in mu vanje ne dajemo nobenih predmetov za preprečitev ugriza.
- Bolnika med napadom ne držimo in krčev ne poskušamo fizično zaustaviti.
- Bolniku v usta ne zlivamo nobene tekočine, dokler ni pri popolni zavesti.
- Vedno počakamo pri bolniku, da se vrne k zavesti.
- Nudimo mu pomoč ali po potrebi pokličemo nujno medicinsko pomoč.

Živeti s epilepsijo

Največje težave pri bolniku z epilepsijo nastopijo zaradi neustrezne samopodobe, ki si jo na osnovi neprimernih odzivov in reakcij družbe, šole, družine in delovnega okolja ustvari bolnik. Epilepsija nikakor ni duševna bolezen, večina ljudi z epilepsijo pa je pri svojem delu enako uspešna, kot so uspešni zdravi posamezniki. Kljub temu zaradi nepoznavanja bolezni in predsodkov veliko ljudi z diagnosticirano epilepsijo ostane brez službe, čeprav že vrsto let nimajo napadov.