V Sloveniji se z avtizmom srečujemo šele zadnjih pet let, v tem času pa se položaj na tem področju ni izboljšal, še vedno smo nekje na začetku, pravi Vesna Melanšek. Otroci z avtizmom so prepoznani, v sklopu pediatrične klinike tudi deluje center za obravnavo otrok z avtizmom, a ta po njenih ocenah ni zaživel.

Center, ki ga na ljubljanski pediatrični kliniki vodi zdravnica Marta Macedoni Lukšič, je začel delovati septembra lani, v tem sklopu pa "naj bi delovala tudi strokovna ekipa, ki bi omogočala obravnavo in diagnostiko otrok z avtizmom in njihovih družin".

Po besedah Melanškove pa je v centru še vedno samo en zdravnik, ki diagnosticira, "čeprav ni usposobljen za uporabo vseh diagnostičnih sredstev". Šola za starše po njenem mnenju ne deluje, ampak se ti srečujejo kot podporne skupine. Položaj ni nič boljši, starši teh otrok ne dobijo odgovorov, ki bi jih potrebovali, program ne deluje tako, kot je Lukšičeva obljubljala, je prepričana predsednica centra za avtizem.

Hkrati meni, da moramo v Sloveniji usposobiti nekaj pediatrov in psihologov, ki bodo znali avtizem prepoznati. Treba bi bilo usposobiti strokovne ekipe in storitve, ki bi se financirale s področja zdravstva. V šolstvu bi se morali "nehati sprenevedati in začeti delati v skladu z zakonom, denimo zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami". Tudi v ustavi po besedah Melanškove piše, da je v sklopu izobraževanja treba slediti otrokovi največji koristi. Danes pa "mi sledimo tistemu, kar znajo v institucijah, in to je še daleč od otrokovih največjih koristi".

Predsednica centra za avtizem je prepričana, da bi morali na področje šolstva in socialnih zavodov pripeljati strokovni nadzor iz tujine. Ta trenutek namreč po njenih besedah sami sebe ne moremo nadzirati in ocenjevati, ali delamo kakovostno ali ne, ker nismo za to usposobljeni.

V Sloveniji bomo, kot pravi, morali poskrbeti za storitve na tem področju ter začeti spoštovati deklaracije in konvencije, ki smo jih ratificirali na področju posebnih potreb. Nimamo namreč "specializirane ustanove, ki bi kakovostno izvajala te storitve, nimamo takih šol in ne vrtcev, učitelji ne uporabljajo nadomestne komunikacije v specializiranih ustanovah, ne poznajo pristopov avtizma", pravi Melanškova. V tujini po njenih besedah ne morejo verjeti, da v Sloveniji še vedno segregiramo ljudi.

Avtistične motnje so v Sloveniji tako pogoste kot drugod po svetu, eno od motenj avtističnega spektra ima en odstotek prebivalstva. Z avtizmom naj bi tako pri nas živelo okoli 20.000 oseb, okoli 4000 mladoletnih in 16.000 odraslih. Največ oseb s to motnjo je sicer visoko izobraženih, okoli 70 odstotkov jih je visoko funkcionalnih in imajo dobre potenciale, je pojasnila Melanškova. Je pa po njenih besedah "vprašanje družbe in države, ki jo tvorimo, ali bomo te potenciale prepoznali, izkoristili in razvijali ali jih bomo še naprej pustili propadati".

Statistični podatki o prevalenci avtizma, stopnji zaposlenosti oseb z avtizmom, njihovem življenjskem slogu ter njihovih družin pa ne obstajajo, Center za avtizem navaja na svoji spletni strani. Prav tako po njihovih navedbah ne obstajajo nobene storitve, ki bi naslavljale specifično avtizem. V tem zaostajamo "celo za vsemi baltskimi državami, državami nekdanje Jugoslavije ter za večino vzhodnoevropskih držav".

18. decembra 2007 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, ki razglaša 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Resolucija spodbuja države članice, naj med svojim prebivalstvom povečajo zavedanje o avtizmu ter s tem pripomorejo k zgodnji diagnozi avtizma in čimprejšnjemu posredovanju pri posamezniku.