Vizita.si
Ste hitro zadihani in nenehno kašljate? Morda gre za kronično obstruktivno pljučno bolezen.

Bolezni

Ste hitro zadihani?

Katja Benčina
17. 11. 2010 07.51
0

Težko dohitevate prijatelje, ko se odpravite na skupni sprehod? Morda vam že hoja v drugo nadstropje predstavlja izziv? Vas ob tem muči še kašelj? Če vam v zadnjem letu zdravniki še niso izmerili pljučne funkcije, potem bi bil čas za to!

Ste hitro zadihani in nenehno kašljate? Morda gre za kronično obstruktivno pljučno bolezen.
Ste hitro zadihani in nenehno kašljate? Morda gre za kronično obstruktivno pljučno bolezen.FOTO: iStockphoto
Letošnje leto je bilo s strani zdravstvenih organizacij proglašeno za Leto pljuč, ker so prav bolezni pljuč v zdravstveni politiki mnogih držav zanemarjene. Med njimi je tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), ki je kljub veliki razširjenosti še vedno preslabo poznana.
Gre za bolezen, ki se redko pojavi pred 40. letom starosti in zajema kronični bronhitis, zoženje malih dihalnih poti in emfizem.
Gre za bolezen, ki se redko pojavi pred 40. letom starosti in zajema kronični bronhitis, zoženje malih dihalnih poti in emfizem. FOTO: iStockphoto
Gre za bolezen, ki se redko pojavi pred 40. letom starosti in zajema kronični bronhitis, zoženje malih dihalnih poti in emfizem. Glavni dejavnik tveganja za razvoj te okvare pljuč je kajenje in poklicna izpostavljenost prahu, škodljivim plinom in drugim dražečim snovem. Ker se bolnik z blago obliko KOPB z ustreznim zdravljenjem in takojšnjo opustitvijo kajenja ali izogibu tveganega vdihavanja škodljivih snovi izogne napredujoči okvari pljuč, je pomembno, da težave odkrijemo zgodaj. V nasprotnem primeru lahko pride do hude poškodbe pljuč in s tem težkega dihanja že ob majhnih naporih, kot je na primer hoja po stanovanju. Poleg tega le manj kot pet odstotkov ljudi s potrjeno diagnozo KOPB živi dlje kot deset let. Bolezen odkrijemo z enostavnim merjenjem pljučne funkcije, ki jo opravite pri zdravniku specialistu pulmologu, pogosto pa lahko že pri vašem osebnem zdravniku.

Kdo bi moral na meritve pljučne funkcije?

- Vsi kadilci ali nekdanji kadilci, starejši od 40 let;
- Tisti, ki imate zgodnje znake KOPB, kot so kašelj, izkašljevanje in težka sapa ob naporu.

Ob Svetovnem dnevu KOPB pa imate možnost, da brezplačno preverite zdravje svojih pljuč. Meritve pljučne funkcije, bodo namreč opravljale izkušene medicinske sestre, in sicer:

- v sredo, 17.11. v Mercator Centru v Šiški, od 9. do 13. in od 14. do 19. ure, v Europarku v Mariboru, od 9. do 13. In od 14. do 20. ure, v Bolnišnici Sežana, od 10. do 18. ure,

- v četrtek, 25.11. v Mercator Centru Cikava v Novem mestu od 13. do 19. ure.

Več o KOPB

Kronična obstruktivna pljučna bolezen zajema kronični bronhitis, zoženje malih dihalnih poti in emfizem. Kronični bronhitis je vnetje velikih dihalnih poti (bronhijev), ki povzroči zadebelitev njihovih sten in posledično zožitev svetline, kar ovira pretok zraka skoznje. Sluzne žleze v bronhialni steni se pomnožijo in začnejo izločati velike količine sluzi, ki pa se niti z izkašljevanjem ne morejo v celoti izločiti. Sluz, ki pa se nabira v dihalnih poteh, pa je gojišče bakterij, zaradi katerih se lahko razvije pljučnica ali plevritis. Ponavljajoče se okužbe nato povzročajo trajno zadebelitev in brazgotinjenje sten dihalnih poti. Pogosto kronični bronhitis prepoznamo po kašlju z gnojnim izcedkom in po otečenem dihanju. Emfizem pa je bolezen, pri kateri se pljuča zaradi izgube prožnosti sten pljučnih mešičkov med izdihom ne morejo popolnoma izprazniti. Sčasoma se stene raztrgajo, tako da se prostornina mešičkov poveča, skupna površina pa zmanjša. Zrak ostaja med izdihom ujet v mešičke, to pa preprečuje normalno prezračevanje pljuč. Tako je količina kisika, ki med vdihom prihaja v kri, močno zmanjšana.

Glavni dejavnik tveganja za razvoj te okvare pljuč je kajenje in poklicna izpostavljenost prahu, škodljivim plinom in drugim dražečim snovem.
Glavni dejavnik tveganja za razvoj te okvare pljuč je kajenje in poklicna izpostavljenost prahu, škodljivim plinom in drugim dražečim snovem.FOTO: Reuters

Zdravljenje KOPB

Najpomembnejše je, da prenehamo kaditi in da se ne izpostavljamo več tveganem vdihovanju škodljivih snovi. Sicer pa zdravnik običajno predpiše pršilo, ki vsebuje bronhhodiatator, ki širi dihalne poti. Če je bolezen napredovala, se simptome zdravi z kisikom na domu, ob okužbah dihal pa je potrebno tudi zdravljenje z antibiotiki. Ob izrazitem povečanju prostornine pljuč je možno tudi operativno odstraniti del pljučnega tkiva, saj je tako nato lažje polnjenje in praznjenje pljuč ter se tako poveča količina kisika v krvi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650