Mravljinčenje ter bolečine v rokah, predvsem zapestju, dlaneh in prstih, so pogosto posledica sindroma karpalnega kanala, za katerim trpi vedno več ljudi. Skozi ozek prehod v zapestju, ki mu pravijo karpalni kanal, tečejo kite mišic upogibalk prstov rok ter medialni živec, po katerem se prenašajo občutki za otip palca, kazalca, sredinca, pol prstanca pa tudi kože na strani dlani, kjer je palec. Predvsem zaradi dolgotrajne prisiljene drže pa se pogosto zgodi, da se tkiva ali druge strukture, ki potujejo skozi karpalni kanal, vnamejo in takrat nastane kompresija oziroma pride do stisnjenja medialnega živca.

Simptomi, ki opozarjajo na težave

Prvi znaki bolezni se ponavadi začnejo med čisto običajnimi opravili, ki zahtevajo moč ali se ponavljajo, ter pri prisiljeni drži, kot je držanje telefona, časopisa, vožnja avtomobila ali ko zjutraj vstanemo iz postelje. Pojavi se blaga bolečina ali pekoč občutek v zapestju, ki pa se lahko razširi tudi na dlani, prste ali celo do podlakti, ter občutek šibkosti v rokah, najpogostejše pa je mravljinčenje ali omrtvičenje prstov, predvsem palca, kazalca in sredinca ter polovice prstanca.. Posledično posameznik zato postane neroden pri držanju svinčnika, kozarcev ali pa mu stvari kar letijo iz rok. Simptomi so ponoči pogostejši kot podnevi, bolečine pa so lahko celo tako hude, da bolnika prebudijo. Težave se stopnjujejo, če obolelo roko čez dan preveč obremenjujemo, sicer pa če sindrom karpalnega kanala ni zdravljen, lahko pride do šibkosti in propadanja mišičnih vlaken. Sindrom se pogosto pojavlja pri nosečnicah v zadnjih mesecih nosečnosti.

Kje tiči vzrok?

Dejanski vzrok pojava sindroma karpalnega kanala je neznan, povezujejo pa ga s ponavljajočimi gibi, specifično držo zapestja ali katerim koli stanjem, ki povzroča pritisk na medialni živec v zapestju. Velja prepričanje, da je sindrom predvsem posledica večurnega sedenja za računalnikom in neutrudnega mučenja tipkovnice, zato naj bi bili najbolj prizadeti programerji, tajnice in pravzaprav vsi, ki svoj delovni in prosti čas preživijo za računalnikom. Medicinski zapisi pa pričajo, da so se s podobnimi težavami spopadali ljudje že v zgodnjih letih 20. stoletja, ko tehnologija še ni bila razvita. Zanimivo je, da se bolezen lahko pojavi tudi zaradi debelosti, artritisa, diabetesa ali travme, tveganje pa povečujejo tudi dedni zapis, predhodne poškodbe, zdravstvene motnje, ki vodijo do zadrževanja tekočin, benigni tumorji, ki lahko segajo v karpalni kanal in s tem zmanjšajo količino prostora, ter nepravilno izločanje rasnega hormona, ki stisne živec zaradi nenormalne rasti kosti v roki in zapestju.

Kako si lahko pomagate sami?

Največkrat posamezniki, ko začutijo mravljinčenje ali bolečino, začnejo na silo stresati roko, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da tovrstni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Če ste prisiljeni več ur dnevno sedeti za računalnikom, vsakih 15 do 20 minut rokam privoščite kratek odmor, jih nekoliko pregnetite ter upognite zapestja. Po tipkovnici udarjajte nežno, kot bi jo žgečkali, tudi s pisalom nežno in lahkotno drsite po papirju brez naglih, agresivnih gibov. Poskrbite tudi na položaj hrbtenice med sedenjem, saj se v primeru ukrivljenosti ramena ukrivijo naprej, ter na položaj rok, te naj ne bodo preveč upognjene nazaj ali preveč pokrčene. Naj okolje, v katerem delate, ne bo preveč hladno, saj bo sicer mravljinčenje bolj intenzivno in bolečine bolj izrazite. Doma si lahko simptome blažite z gretjem, morda s toplimi obkladki, masažo, katero pa najbolje opravi strokovnjak, tako kot tudi akupunkturo, ultrazvok, kiropraktično manifestacijo in podobne alternativne metode, ki lajšajo simptome.

Obiščite zdravnika!

Kadar je mravljinčenje zelo intenzivno in bolečine ne minejo ali vas začnejo celo ovirati pri vsakdanjih aktivnostih, ne pomaga pa nobena alternativna metoda, je najbolje, da obiščete osebnega zdravnika. Če boste namreč predolgo odlašali, lahko pride do nepopravljivih poškodb živca in mišic. V kolikor se bodo po zdravnikovem mnenju vaše težave skladale s sindromom zapestnega kanala, vas bo poslal na nadaljnje preiskave, s katerimi je mogoče ugotoviti, do kakšne mere je zaznavanje ali moč mišic in prstov moteno.

Po vsej verjetnosti vam bo zdravnik priporočil nošenje posebne plastične zapestne opornice, ki se je izkazala za učinkovito pri bolnikih z zmernimi in ne preveč dolgotrajnimi težavami. Namestite si jo ponoči, da si zapestja lahko odpočijejo, lahko pa tudi čez dan. Prav tako vam zdravnik lahko predpiše nesteroidna protivnetna zdravila, ki lajšajo bolečine z utesnitvijo medianega živca v zapestnem prehodu, če so težave posledica vnetja.

Kadar pa so bolečine hude in dolgotrajne, vas bo zdravnik napotil na kirurški poseg, ki naj bi stanje po sicer dolgotrajnem okrevanju drastično izboljšal. Pri nas je najbolj razširjena klasična metoda z odpiranjem, ki poteka v anesteziji medianega živca, pred posegom pa na roko namestijo manšeto, tako da je izguba krvi minimalna. Kirurg skuša z minimalnim rezom narediti kar največ, bistvo pa je, da odpre kanal ter sprosti utesnjen živec, včasih mora moteče tkivo celo odstraniti.