Dojenčkov vid je ob rojstvu nekoliko bolj moten in občutljiv na svetlobo. Novorojenček tako ne prepoznava dobro barv in vidi le predmete, oddaljene od 20 do 25 centimetrov. A vid se v prvih mesecih življenja izjemno hitro razvija in do konca prvega meseca starosti že dobro razpoznava predmete, oddaljene dober meter stran, do četrtega meseca pa že vse oblike in barve. Pediater običajno vid dojenčka prvič pregleda v prvem letu starosti. Nekateri strokovnjaki priporočajo, da bi to storili že pri šestem mesecu, širši pregled oči pa pri tretjem letu starosti, saj bi se takrat že lahko pokazale težave, kot so kratkovidnost ali leno oko.

Kaj je leno oko?

Za ambliopijo ali lenim očesom trpita dva do trije otroci na 100 otrok. Do težave pride, ko živčni signal med možgani in enim očesom ne deluje pravilno. S primernim zdravljenjem lahko pri večini otrok to težavo odpravimo – eden izmed načinov je s prevezo preko enega očesa, z uporabo posebnih očal, v nekaterih primerih je potreben kirurški poseg.

Šolanje in značilna dioptrija

Vsak četrti šoloobvezni otrok ima težave z vidom, najpogosteje s kratkovidnostjo. Ker se oči v tem času razvijajo, se skupaj z njimi običajno kratkovidnost veča tja do 20. leta starosti. Vid otroka lahko izostrimo s pomočjo očal ali kontaktnih leč, laserska operacija pa se vse do 18. leta starosti ne opravlja.

Računalniki in oči

Dolgotrajna uporaba digitalnih naprav, kot so računalniški ekrani, pametni telefoni in videoigrice, lahko povzročijo napetost v očeh, rdečico in utrujenost, k sreči pa nobena od teh naprav ne more povzročiti trajne poškodbe oči. Da bi preprečili napetost v očeh, si ekran prilagodite tako, da je od vaših oči umaknjen dobre pol metra, da se vam ne bo bleščalo, pa lahko uporabite namizno svetilko, ki jo usmerite v ekran. Če je možno, si vsako uro vzemite nekaj minut odmora in glejte oddaljene predmete.

Odrasli, zaščitite svoje oči!

Zdravi odrasli, ki so mlajši od 40 let, imajo običajno stabilen vid. Da bi ohranili svoj vid in zdravje oči, pa je treba nositi sončna očala z zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Pri tem pa je dobro vedeti, da očala brez zaščite pred UVA in UVB naredijo več škode kot koristi. Temna očala namreč razširijo zenico, v oko pa tako pride več škodljivih sončnih žarkov.

O, ne, čas je za očala za branje!

Večina ljudi se po 40. letu starosti sooči z daljnovidnostjo ali sindromom prekratkih rok. Starostni spremembi vida strokovno pravimo presbiopija in je v omenjenih letih normalna, saj je v mladosti leča izjemno fleksibilna z njo brez težav gledamo objekte na blizu in daleč, z leti pa izgublja fleksibilnost in težje izostruje sliko. Tako se zgodi, da moramo za branje knjige ali časopisa tekst nekoliko oddaljiti, da ga lahko beremo. Proti presbiopiji si lahko pomagate z očali za branje, biofokalnimi ali sferičnimi kontaktnimi lečami, lahko pa tudi z lasersko operacijo oči. Gre za poseben postopek, kjer laser na lečo zareže mikroskopsko majhne zareze, ki nato izboljšajo fleksibilnost leče in omogočajo boljšo izostritev.

Starostne bolezni oči

Nekatere bolezni, kot je sladkorna bolezen ali visok krvni pritisk, lahko vplivajo na vid ali na zdravje oči. Pri sladkorni bolezni se lahko pojavi diabetična retinopatija – poškodba krvnih celic na očesnem ozadju. Sprva, ko so te krvavitve manjše, pacient še nima težav ali pa počasi izgublja vid, če bolezen napreduje, pa se zaradi zmanjšane preskrbe mrežnice s kisikom začnejo razraščati nove žile, ki so bolj ranljive in lahko zakrvavijo. Pacienti to opazijo kot nenadno izgubo vida. Tudi visok krvni pritisk lahko poškoduje očesne žilice in živce in lahko povzroči trajno izgubo vida. Tako je tudi za zdravje oči pomembno, da imate sladkorno bolezen pod nadzorom in da skrbite za zdrav način življenja, da bi zmanjšali možnosti za visok krvni pritisk.

Siva mrena (katarakta) in zelena mrena (glavkom)

Do sive mrene (katarakta) ali glavkoma lahko pride kadar koli, ti očesni bolezni pa sta pogostejši po 60. letu starosti. Pri sivi mreni gre za zamotnitev očesne leče, ki se nahaja za šarenico v sredini očesa. V zdravem očesu je ta leča prozorna in opravlja nalogo lomljenja oziroma fokusiranja svetlobnih žarkov, pri pojavu sive mrene pa postaja siva ali rjava in tako preprečuje normalen rdečkast odsev očesnega ozadja. Bolnikom povzroča meglen vid in bleščavost, lahko pa pride do dvojnega vida ali spremembe dioptrije. Sivo mreno zdravijo z operacijo, kjer najprej odstranijo degerativno spremenjeno lečo in jo nadomestijo z novo intraokularno lečo. Pri glavkomu ali zeleni mreni pa gre za poškodbo na celicah očesnega živca, ki jo najpogosteje povzroči povišan pritisk v očeh. Pojavi se neboleče in na vid vpliva šele, ko je že močno napredovan. Oftalmologi ga zdravijo s kapljicami za zniževanje pritiska in z operacijo.

Upočasnitev degeneracije rumene pege

Degeneracija rumene pege (DRP) je bolezen starejših ljudi in je zato pogostejša po 60. letu starosti, ko zaradi visoke starosti propada mrežnica in žilnica v rumeni pegi – točki našega centralnega vida na očesni mrežnici, ki nam omogoča gledanje najmanjših podrobnosti. Operativno zdravljenje je mogoče le pri ''mokri'' obliki DRP, kjer pride do hitre rasti nenormalnih krvnih žil v rumeni pegi (makuli), iz katere pogosto izteka tekočina. Pri ''suhi'' obliki, ki je pogostejša, pa ne pomaga ne operacija ne očala. Takrat se na mrežnici začnejo pojavljati rumene usedline ali žleze, proces pa lahko upočasnimo z dieto s pravilno mešanico beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in mineralov.

Zdravje oči in prehrana

Zdrava dieta vam lahko pomaga ohraniti zdravje oči, še posebej priporočljiva so živila, ki so bogata z omega 3-maščobnimi kislinami in vitaminom C in E. Tako s svojega jedilnika nikar ne spuščajte citrusov, kot so pomaranče in mandarine, zelena listnata zelenjava, oreščki in ribe.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na