Avtorji članka – londonski kardiolog dr. Aseem Malhotra, kanadski farmacevt profesor James McCormac in ameriški profesor David Newman – so tako znova obudili debato o jemanju zdravilu za zniževanje holesterola v krvi in opozorili, da so predpisani prepogosto. ''Ljudem bi morali svetovati, naj več telovadijo in izboljšajo svojo prehrano, preden jim predpišejo statine,'' so zapisali. Čeprav se strinjajo, da jih morajo jemati ljudje, ki so v preteklosti že trpeli za boleznimi srca in ožilja, pa so skeptični glede primernosti uporabe tistih, ki jih jemljejo preventivno.

Številni kardiologi namreč statine predpisujejo ljudem, ki so sicer zdravi, a imajo blago povečano tveganje za srčni infarkt ali kap. Z zniževanjem nivoja holesterola v krvi s pomočjo statinov želijo preprečiti najhujše. Spet drugi pa so zaskrbljeni glede prepogostega predpisovanja statinov, saj pravijo, da je uporaba le-teh v 'preventivne' namene nesmiselna, saj paciente le izpostavimo nepotrebnim stranskim učinkom, kot so bolečine v mišicah in sladkorna bolezen. V Britaniji statine jemlje od 8 do 10 milijonov ljudi in gre za eno najpogosteje predpisanih zdravil. Količina porabe le-teh pa se bo še povečala, saj je lansko leto Britanska nacionalna zdravstevna organizacija (NHS) po priporočilih NICE (organizacija za podajanje znanstveno dokazanih informacij o javnem zdravju) spremenila priporočila in spodbudila osebne zdravnike, naj predpišejo zdravila za zniževanje holesterola vsakomur že z 10 odstotnim tveganjem za srčni infarkt.

Ta sprememba pa pomeni, da v ta okvir pade že 17 milijonov odraslih – skoraj vsi ljudje po 40. letu starosti, ki naj bi jim predpisali statine.

A podatki so jasni. Eden od desetih pacientov, ki jemlje statine, bo utrpel stranske učinke, ki so vse od otečenega grla, utrujenosti, težav s prebavo, pa do bolečin v mišicah in sklepih ter celo razvoj sladkorne bolezni. ''Če ljudje utrpijo stranske učinke, ne bi smeli biti zaskrbljeni glede tega, da bi prenehali jemati zdravila,'' so še zapisali. ''80 odstotkov bolezni srca in ožilja je namreč povezanih z življenjskim stilom. Če se pojavijo stranski učinki, jih lahko povsem varno prenehate jemati in takrat običajno stranski učinki izginejo. Pacienti pa bi morali vedeti, da fizična aktivnost – še posebej tista, v kateri uživajo – lahko vodi do vidnega dolgoročnega izboljšanja zdravja in kvalitete življenja.''

Članek je znova razdelil mnenja v medicinski stroki. Kardiolog iz Sheffield univerze dr. Tim Chico je povedal: ''Vidim na stotine pacientov, ki jemljejo statine ali druga zdravila brez karkšnih koli stranskih učinkov in so veseli, da delamo vse, kar je v naši moči, da preprečimo še en potencialno usodni srčni infarkt.''

Profesor Gillian Leng, namestnik generalnega direktorja NICE: ''Srčni infarkt in kap sta največja ubijalca v Britaniji in Walesu, ki zahtevata življenje enega od treh ljudi, številne pa pustita z invalidnostjo, ki močno spremeni življenje. Priporočila NICE so jasna – zdravniki in pacienti bi se morali pogovoriti o načinih, kako zmanjšati tveganje za srčni infarkt in kap. 10 odstotno tveganje pa je prag, kjer bi pacienti morali ukrepati. Najprej bi morali premisliti o opustitvi kajenja, uživanju manj alkohola in spremembi prehrane ter uvedbi vadbe. Nato bi morali premisliti o jemanju statinov, če so zanje primerni.''