Srčno-žilne bolezni ogrožajo vse prebivalce

Srčno-žilne bolezni ogrožajo vse prebivalce, ker pa je omenjene bolezni mogoče v precejšnji meri preprečiti, je pomembno ukrepati in zagotoviti srcu prijazno prihodnost. Družba za nastanek teh bolezni pogosto krivi posameznike in jim očita nezdrav življenjski slog. Pri tem pa se pogosto pozablja na okolja, v katerih živimo, delamo in se zabavamo, saj lahko le-ta omejujejo izbiro zdravih in srcu prijaznih odločitev. Bolj urbanizirana okolja se kljub nekaterim prednostim soočajo s pomanjkanjem zelenih površin, pomanjkanjem površin za rekreacijo in onesnaženostjo zraka. Sodobna delovna okolja so spremenila načine prehranjevanja. Hitra prehrana, tobak in alkohol so enostavno dostopni. Takšna okolja pomenijo pomembno oviro pri izbiri zdravih odločitev.

K vzpostavitvi pogojev in okolij, ki omogočajo zdrave in pozitivne odločitve, povezane z zdravjem srca, lahko prispevamo sami - z izbiro zdrave prehrane, omejevanjem kajenja v naših domovih, primerno telesno aktivnostjo ter poznavanjem lastnega tveganja za bolezni srca in ožilja.

Svetovni dan srca želi okrepiti moč posameznikov za krepitev in varovanje lastnega zdravja. Pomembno vlogo pri vzpostavitvi takih okolij pa prispevajo tudi delovne organizacije, lokalne skupnosti in država, kot npr. z omogočanjem zdravega prehranjevanja, zagotavljanjem površin za telesno aktivnost (površine, igrišča, kolesarske steze), zagotavljanjem javnega prometa itd.

Velik uspeh Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni

Tudi v Sloveniji si prizadevamo za doseganje cilja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki želi do leta 2025 zmanjšati prezgodnjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni za 25 odstotkov. Z namenom, da bi prebivalci živeli dlje, bolje in z zdravim srcem, potekajo številni programi, projekti in aktivnosti promocije zdravja in zdravega okolja na nacionalnem in lokalnem nivoju.

Veliko breme srčno-žilnih bolezni med slovenskim prebivalstvom in visoka umrljivost zaradi koronarne bolezni sta vplivali na nastanek Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB), ki je nastal leta 2002. Naloga programa je aktivna skrb za zdravje ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih z boleznimi srca in žilja ter ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za spreminjanje življenjskega sloga, z namenom odpravljanja in zmanjševanja dejavnikov tveganja za te bolezni. V primerjavi z letom 2000 se število smrti zaradi teh bolezni letno zmanjšalo za okoli 1.200, od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj pripišemo prav uspešnim preventivnim programom. Umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi je tako nižja za več kot 50 odstotkov in smo ena od štirih evropskih držav, kjer je umrljivost zaradi teh bolezni pri moških upadla do te mere, da jo že prekaša umrljivost zaradi raka.

»V program izvajanja so vključeni vsi splošni oziroma družinski zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti, poleg njih je bila oblikovana mreža 61 preventivnih zdravstvenovzgojnih centrov (ZVC) v zdravstvenih domovih, ki se ukvarjajo predvsem s svetovanjem in podporo pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga. Do brezplačnega preventivnega pregleda so upravičeni moški od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta starosti,« je povedala Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ in ocenila preteklih 10 let programa: »Ugotavljamo, da je bilo v tem času v okviru programa opravljenih več kot 900.000 preventivnih pregledov odraslih Slovencev. Po podatkih Registra oseb, ki jih ogrožajo srčno-žilne bolezni, jih je skoraj četrtina izmed njih zelo ogrožena za pojavljanje zapletov teh bolezni. V 10 letih je bilo v ZVC-jih izvedenih več kot 41.000 delavnic in v programe svetovanja za spremembo vedenjskega sloga s področja zdrave prehrane, telesne dejavnosti, zdravega hujšanja, opuščanja kajenja in tveganega pitja alkohola vključenih več kot 350. 000 oseb, ogroženih zaradi srčno žilnih bolezni.«

Za uspeh programa pa je pomembno sodelovanje prebivalcev, saj je za zmanjšanje bremena kroničnih bolezni ključna sprememba življenjskega sloga ljudi, zato Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ opozarja: »Z zmanjšanjem nezdravega življenjskega sloga, kot so kajenje, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, prekomerno uživanje alkohola, zmanjšujemo tudi biološke dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. zvišan krvni holesterol, zvišan krvni tlak, krvni sladkor, debelost) in hkrati lahko vplivamo tudi na zmanjšanje pojavnosti in umrljivosti zaradi drugih kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen, osteoporoza, depresija. Dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga in biološki dejavniki tveganja so namreč skupni za vse kronične bolezni. Zato so pomembni programi zdravstvene vzgoje, ki spodbujajo posameznike (individualni pristop) ali skupine prebivalcev (skupinski pristop), da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje, pridobili potrebna znanja in veščine ter izoblikovali pozitivna stališča in vedenjske vzorce za zdrav življenjski slog«.

Le s skupnim delovanjem vseh deležnikov s področja zdravstva, šolstva, gospodarstva, nevladnega sektorja in drugih lahko dosežemo boljše zdravje vseh nas.