Študijo je univerza v Sydneyu opravila v sodelovanju z Norveško fakulteto za športne znanosti, Norveškim inštitutom za javno zdravje in britansko univerzo Loughborough. Udeležence študije so spremljali devet let.

 “V skupini, ki je bila najmanj telesno aktivna, smo opazili konsistentno povezavo med časom, ki ga je oseba presedela, ter tveganjem za zgodnejšo smrt in smrt zaradi bolezni srca in ožilja,” citirajo na spletni strani univerze v Sydneyu vodjo študije profesorja Emmanuela Stamatakisa. Toda veliko ljudi je zaradi narave svoje službe primoranih večino dni kar nekaj časa presedeti. Raziskovalci so ugotovili, da lahko takrat tveganje za prezgodnjo smrt oziroma smrt zaradi bolezni srca in ožilja občutno zmanjšajo, če se dovolj gibajo. “Če so se ljudje gibali od 150 do 300 minut tedensko, kar je avstralsko uradno priporočilo in pomeni okoli 20 do 40 minut gibanja dnevno, je delovalo, kot da sedenje ni več dejavnik tveganja.”

Avstralsko priporočilo služb za javno zdravje je pravzaprav tudi priporočilo slovenskih, saj obe državi povzemata priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije. Ta odraslim, ki so stari med 18 in 64 let, svetuje vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti ali 75 minut intenzivne telesne aktivnosti tedensko. Naenkrat bi morala aktivnost trajati vsaj 10 minut in morala bi biti aerobna, kar pomeni, da se je treba zadihati. Toda razumeti je treba, da je to minimum; bolje se je truditi, da ste tedensko zmerno telesno aktivni vsaj 300 minut oziroma intenzivno telesno aktivni vsaj 150 minut. Vsaj dvakrat tedensko bi morali delati tudi vaje za moč.

Za odrasle, ki so stari 65 let ali več, je priporočilo podobno, vendar nekoliko prilagojeno. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje najmanj 150 minut zmerne telesne aktivnosti oziroma 75 minut intenzivne telesne aktivnosti tedensko. Idealno bi bilo, če bi se trudili, da bi bili zmerno telesno aktivni 300 minut tedensko. Poleg tega bi morali vsaj trikrat tedensko izvajati vaje za ravnotežje in zopet vsaj dvakrat tedensko vaje za moč.

Upoštevanje teh priporočil očitno zmanjša oziroma prepreči škodo, ki jo lahko povzroči prekomerno sedenje. Tako je vsaj pokazal vzorec avstralskih raziskovalcev. 

Na spletni strani univerze ti še zapišejo, da zaenkrat ni povsem jasno, ali je vzrok za povezavo med prekomernim sedenjem in škodljivimi učinki na zdravje prav sedenje ali samo pomanjkanje gibanja. Poleg tega menijo, da bi morala stroka še bolj raziskati, kakšna intenzivnost vadbe lahko prepreči škodo. Koliko recimo pomaga, če se trudimo vključiti več gibanja v svoj vsakdan? To pomeni, da denimo vsak dan hitro hodimo v službo ali vsaj nazaj domov.  

Zaključek raziskovalcev je v tem trenutku, da znanost sicer še nima vseh odgovorov, da pa bi vsekakor v primeru, da imate službo, v kateri veliko sedite, morali sebi za prioriteto postaviti, da se v preostalem času dovolj gibate. Dobro bi bilo seveda za povrh zmanjšati količino sedenja, a to ni vedno mogoče. Raziskovalci zato priporočajo, da v svojem življenju izkoristite vsako priložnost za gibanje.

Po drugi strani opozarjajo, da ni dobro niti predolgo stati. Koristno je prav gibanje. Seveda vsak dan tudi sedimo, stojimo, ležimo – a obenem moramo poskrbeti, da se dovolj gibamo.