Z rakom materničnega vratu se je prvi soočil že Hipokrat, ki ga je razglasil za neozdravljivega. Kolposkop (posebna povečevalna optična naprava, s katero pregledujejo ženska spolovila) je leta 1925 odkril Hans Hinselmann, tri leta kasneje pa je Georgios Papanicolaou razvil PAP test, ki se je z leti nadgrajeval. Zur Hausen in Gisam sta leta 1976 našla DNK humanega papiloma virusa v raku materničnega vratu in genitalnih bradavicah, leta 1988 pa so razvili sistem za rezultate PAP testov.

Znaki bolezni

Za rakom materničnega vratu najpogosteje zbolijo ženske med 26. in 45. letom, predrakave spremembe pa se pojavijo že nekaj let prej. Rak materničnega vratu se najprej pokaže kot odebelitev krovnega tkiva, v obliki široke rdeče vzbrsti ali ranice. Iz materničnega vratu se širi z vraščanjem v maternične vezi, nožnico, mehur in danko, v redkih primerih se lahko razširi do pljuč, jeter in možganov. Če rak močno napreduje, razpadejo stene mehurja, nožnice in danke, nato se pojavijo močni izcedki, pomešani z blatom in urinom. V zgodnjem stadiju se ne kažejo nobeni simptomi. Ob pojavu prvih znakov je bolezen že tako napredovala, da je zdravljenje težje, uspeh zdravljenja pa slabši. Ravno zaradi tega je zelo pomembno zgodnje odkrivanje raka, kar dandanes ni več noben problem. O RMV je namreč zmanega že dovolj, da lahko preprečimo vsak nov pojav te oblike raka. Najuspešnejša preventivna ukrepa sta zagotovo cepljenje proti HPV in redni preventivni pregledi pri izbranem ginekologu. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo namreč kar 80 odstotkov manjšo verjetnost, da kadarkoli zbolijo.

Zdravljenje

Predstopnje RMV se zdravi predvsem z operativnimi posegi, ki pa so popolnoma nezahtevni, ne puščajo nobenih posledic, saj se maternični vrat hitro zaceli, in zagotavljajo popolno ozdravitev. Če se rak razširi, je operativni poseg zahtevnejši, kombinirajo pa ga tudi s kemoterapijo, najverjetneje je treba odstraniti tudi maternico in jajčnike. Pri zelo napredovani obliki raka pa je zdravljenje omejeno zgolj na obsevanje.in kemoterapijo.

Ozaveščenost

Raziskave med slovenskimi srednješolci so pokazale, da si želijo več vedeti o nevarnosti spolno prenosljivih bolezni in tudi konkretno o raku materničnega vratu. Informacij o slednjem je sicer malo, toda v zadnjih letih se situacija bistveno spreminja na bolje. K temu je veliko pripomoglo cepivo, ki uspešno ščiti pred okužbo z nekaterimi HPV ter obsežno delovanje organizacij, ki se borijo proti tej vrsti raka. V Sloveniji imamo organiziran populacijski presejalni program ZORA za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu že od leta 2003. Njihova naloga je predvsem zbiranje podatkov vseh izvidov brisov materničnega vratu, nadzor in izobraževanje ginekologov ter promocija samega programa. Ženske obveščajo o RMV ter jim pošiljajo vabila za obisk ginekologov. Več kot polovica žensk, ki zbolijo za RMV, se presejalnih programov ne odeležujejo redno. Ravno zaradi tega je treba ženske med 25. in 60. letom spodbujati, da se vsaka tri leta naročijo na preventivni pregled pri izbranem ginekologu, ali se odzovejo vabilu na pregled. Zgodnje odkrivanje raka je namreč bistveno pri zdravljenju in vam lahko reši življenje. V svetu namreč vsaki dve minuti zaradi RMV umre ena ženska.

Rutinsko presajanje je priporočljivo tudi po 50. letu, saj je tveganje za nastanek invazivnega raka materničnega vratu pri ženskah po 50. letu starosti enako visoko kot pri mladih ženskah, tudi če so imele starejše večje število PAP testov z normalnimi rezultati. Starejše ženske, ki se preventivnih pregledov niso redno udeleževale, so pravzaprav najbolj ogrožene. Ozaveščanje presejalnega programa ZORA je sicer zelo dobro, toda ravno pri starejših od 50 let ne dosega ciljne vrednosti 70 odstotkov. Pozitivni učinki presejalnega programa so se pokazali že v prvih sedmih letih, saj se število obolelih vsako leto zmanjšuje.

HPV

Največji povzročitelj raka materničnega vratu je okužba s HPV (humani papiloma virusi), ki se prenaša s spolno aktivnostjo. Za razliko od nekaterih drugih spolno prenosljivih bolezni se virusi prenašajo s kože na kožo in ne s telesnimi izločki. HPV se deli na nizkorizične, ki tako pri ženskah kot tudi pri moških povzročajo kondilome ali genitalne bradavice in na visokorizične, ki so odločilni pri nastanku raka materničnega vratu (HPV 16 in HPV 18) pa tudi nekaterih oblik raka spolovil. Z različnimi genotipi HPV je okuženih med 30 in 60 odstotkov žensk mlajših od 30 let, zanimiv pa je podatek, da je okuženih moških celo nekaj več. Okužba je možna tudi pri spolno neaktivnih ženskah, vendar je zelo redka. Če že, se prenese z matere na otroka, ne izključujejo pa tudi možnosti prenosa s kirurškimi rokavicami in souporabo zobnih ščetk ali brisač. Pri 85 odstotkih okuženih se ne pojavijo nobeni simptomi, 15 odstotkom pa se močno zmanjša odpornost in so še posebej dovzetni za okužbe z ostalimi virusi.

Tveganje

Ženske z oslabljenim imunskim sistemom so veliko bolj izpostavljenje okužbi s HPV, zato je zelo pomembno, da zaužijejo vse potrebne vitamine, predvsem z ustrezno prehrano. Tiste z nizko stopnjo vitaminov C in B9 so kar sedemkrat bolj izpostavljene nastanku predrakavih sprememb na materničnem vratu. Raziskave so pokazale, da je proti virusom izjemno učinkovita folna kislina, celo v primeru, ko so ženske že okužene. Prvi spolni odnos v zgodnjih letih in redno menjavanje spolnih partnerjev močno povečata tveganje za okužbo HPV, prav tako večje število porodov, izpostavljenost nekaterim kemikalijam, slabe higienske razmere in kajenje.

Več o preventivnem cepljenje pa si lahko preberete v članku Cepljenje proti HPV: da ali ne.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na