Ni pa obvezno cepljenje proti pnevnokoknim okužbam, kot so se bali nekateri starši, ki so na to tudi opozarjali v pismih medijem. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je sicer v Sloveniji obvezno cepljenih med 95 in 98 odstotkov otrok. Starši lahko sicer dajo predlog za opustitev cepljenja, a morajo za to obstajati zdravstveni razlogi pri otroku, opustitev cepljenja pa morajo odobriti zdravniki.

V skladu z zakonom o nalezljivih boleznih se z globo kaznuje posameznik, če se izmika ali onemogoča obvezno cepljenje svojega otroka. Globe znašajo med 200 in 500 evrov. V civilno-družbenih gibanjih za svobodo odločanja o cepljenju otroka pa si prizadevajo, da bi se zakonodaja spremenila tako, da se tiste starše, ki svojih otrok nočejo cepiti, več ne bi oglobilo. Takšen predlog so lani že predstavili ministru za zdravje Tomažu Gantarju.

Odločitev glede cepljenja proti HPV virusom prepuščena staršem

Se pa lahko starši odločajo, ali bodo pustili proti okužbam s HPV cepiti svoje hčere v šestem razredu osnovne šole. Cepljenje za šestošolke krije obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko je za vse druge samoplačniško, to cepivo pa je razmeroma drago (več kot 300 evrov za tri odmerke).

Prostovoljno, brezplačno cepljenje proti HPV za deklice, stare med 11 in 12 let, pa je bilo uvedeno v šolskem letu 2009/2010. Prvi dve leti je program cepljenja predvideval štirivalentno cepivo proti HPV, nato pa je ministrstvo za zdravje pod vodstvom takratnega ministra Dorjana Marušiča iz programa cepljenja izbrisali določilo, da deklice cepijo s štirivalentnim cepivom. Tako se je za posel lahko potegoval tudi proizvajalec dvovalentnega cepiva.
Razlika med štirivalentnim in dvovalentnim cepivom je sicer v tem, da dvovalentno ščiti proti dvema visokorizičnima genotimpoma HPV virusa, ki povzročata rak na materničnem vratu. Štirivalentno cepivo pa poleg tega ščiti še pred predrakavimi spremembami zunanjega ženskega spolovila, predrakavimi spremembami nožnice in genitalnimi bradavicami.

Boj med podjetjema za ta posel se je sicer vnel predvsem zaradi tega, ker je Slovenija referenčna država za nakup zdravil za nekatere jugovzhodne in vzhodnoevropske države.
IVZ je razpis uspešno izpeljal v tretje. Kljub težavam pa so z razpisom uspeli precej znižati ceno odmerka cepiva. Glede na izkušnjo iz preteklega leta je zato pričakovati, da bodo tudi letos razpis izvedli po enakem principu, torej z ločenimi razpisi za dvovalentno in štirivalentno cepivo.

Ali so zapleti pri nakupu cepiva, ki so sprožili tudi veliko pozornosti v javnosti, kaj vplivali na delež precepljenosti deklic, še ni znano, saj cepljenje v tem šolskem letu še ni končano, potrebni so namreč trije odmerki. V preteklem šolskem letu je bilo sicer s cepivom proti HPV precepljenih 54,9 odstotka šestošolk. To je nekoliko manj v primerjavi s povprečno precepljenostjo v šolskem letu 2010/2011.

Sicer pa med regijami obstajajo tudi pomembne razlike v deležu precepljenosti. V regiji Ravne na Koroškem se je v preteklem šolskem letu denimo za cepljenje odločilo 85,8 odstotka deklic, v novomeški regiji pa le 36,7 odstotka. To je sicer najnižji delež precepljenosti nasploh med regijami, odkar je cepljenje šestošolk organizirano.

Program cepljenja proti HPV je sicer uveden v 19 državah EU, v Avstriji pa cepijo tudi dečke, a je strošek v celoti na plečih staršev. So pa v Avstraliji letos uvedli brezplačno cepljenje dečkov proti HPV.

Avstralija je tudi ena izmed držav z najširšo precepljenostjo proti HPV, to pa se po navedbah njihove zdravstvene ministrice slovenskih korenin Tanye Plibersek že odraža v znatnem upadu okužb, povezanih z virusi HPV. Pri mladih ženskah je po navedbah avstralskega ministrstva za zdravje upadlo število predrakavih sprememb na materničnem vratu, tako pri mladih moških kot ženskah pa je upadla tudi pojavnost genitalnih bradavic.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na