Po pogostosti kot vzroki smrti sledijo bolezni dihal, bolezni prebavnega sistema, bolezni živčnega sistema in zunanji vzroki. Med slednje med drugim štejejo nesreče, samomori in uboji. Pri vseh glavnih vzrokih je delež med moškimi višji kot med ženskami.

Med konkretnimi vzroki enako velja za srčni infarkt. Največji delež starejših moških, ki so podlegli tej bolezni, so namerili v Romuniji, kjer je bil srčni infarkt vzrok smrti za 618 od 100.000 moških v tej starostni skupini, največji delež žensk pa na Malti, kjer je delež znašal 455 na 100.000.

V Sloveniji je za srčnim infarktom umrlo 286 od 100.000 moških in 174 od 100.000 žensk, starejših od 65 let.

Raku je leta 2010 v EU podleglo skoraj dvakrat toliko starejših moških kot žensk. Največji delež so pri moških zabeležili v Estoniji, pri ženskah pa na Danskem.

Najnižje deleže smrtnosti zaradi raka so tako za moške kot za ženske namerili v Bolgariji in na Cipru. Najpogostejši rak, ki je vodil v smrt med moškimi, je bil pljučni, med ženskami pa rak dojk.

Slovenija se je tako med moškimi kot ženskami uvrstila na tretje mesto po pogostosti smrti zaradi raka - umrlo je 1878 od 100.000 moških in 954 od 100.000 žensk v omenjeni starostni skupini. Je tudi v vrhu držav - pri ženskah celo na prvem - po deležu starejših, ki so umrli za kožnim melanomom.

Od zunanjih vzrokov je največ starejših leta 2010 umrlo zaradi posledic nesreč. Slovenija si s Hrvaško deli prvo mesto po pogosti tega vzroka smrti med starejšimi. Umrlo je 240 od 100.000 moških in 143 do 100.000 žensk.

Samomor je bil v EU vzrok smrti za 31 od 100.000 moških in osem od 100.000 žensk. V Sloveniji je bil delež moških 74 na 100.000, pred njo se je po pogostosti uvrstila le Madžarska.

Za celotno prebivalstvo je vrstni red pogostosti glavnih vzrokov za smrt podoben kot v starostni skupini nad 65 let. Po drugi strani pa je med mlajšimi od 65 let najpogostejši vzrok smrti rak, sledijo pa mu bolezni srca in ožilja ter zunanji vzroki.