V Sloveniji je cepivo proti okužbi s humanimi papiloma virusi še vedno razmeroma novo in mnogi se bojijo morebitnih nevarnih stranskih učinkov. Kakšne pa so vaše izkušnje – je cepivo varno in kakšne stranske učinke ste opazili po cepljenju?

S tem cepivom je bilo po svetu cepljenih že več milijonov oseb – večinoma deklet – in v Združenih državah Amerike strogo nadzorujemo stranske učinke vseh cepiv, ne le cepiva proti HPV-ju. Ti podatki o stranskih učinkih se posredujejo vladi, ta pa ves čas analizira in spremlja te podatke. In kar smo ugotovili pri cepivu proti HPV-ju je, da je cepivo izredno varno in učinkovito. Pri cepljenih dekletih smo opazili le manjše reakcije na mestu cepljenja, na primer malo bolečine na mestu vboda ali rdečica, ki traja dan ali dva. Vendar pa kakšnih resnih stranskih učinkov nismo zabeležili, tako da se je v zadnjih nekaj letih to cepivo izkazalo za varno in učinkovito.

Pa vendar je cepivo razmeroma novo in mnogi pravijo, da se ravno zato še niso mogli pokazati prav vsi stranski učinki. Je torej mogoče, da so kakšni resni stranski učinki za zdaj še skriti?

Zaradi same vrste cepiva je zelo zelo malo verjetno, da bi se v prihodnje pokazali kakšni novi, nevarni stranski učinki. Cepivo proti HPV-ju je namreč zelo podobno cepivu proti hepatitisu B, ki smo ga od leta 1982 do danes uporabili že na več sto milijonih ljudeh, in v vsem tem času nismo pri cepljenju proti hepatitisu B zaznali nobenih nevarnih stranskih učinkov. Tako tudi pri cepivu proti HPV-ju ni pričakovati, da bi se v prihodnosti pojavili kakšni nepredvideni stranski učinki.

Kako pa so v tujini sprejeli novo cepivo proti humanim papiloma virusom?

V večini držav je raven sprejemanja cepiva zelo visoka – več kot 90 odstotkov ljudi se je odločilo za cepivo, bodisi zase bodisi za svoje otroke. Seveda v vsaki državi obstajajo tudi gibanja in društva, ki nasprotujejo cepljenju – tudi v Ameriki – in katerih pripadniki so zaskrbljeni zaradi cepiva. Pojavljajo se tudi govorice, da cepivo ni varno, a ko smo preverjali cepivo, teh govoric nismo mogli potrditi in so se zato izkazale za neresnične. Vendar pa razumemo skrbi, ki jih ljudje imajo, in naj povem, da stranske učinke cepljenja še vedno zelo skrbno in natančno spremljamo, vendar pa nismo opazili nobenih resnih stranskih učinkov.

Kaj bi torej sporočili vsem, ki še vedno ne zaupajo temu cepivu?

Mislim, da je treba dati na tehtnico stranske učinke in prednosti, ki jih cepljenje prinaša in ki so v tem primeru že dobro poznane. Študije za cepivo proti humanim papiloma virusom namreč kažejo, da je od 98 do 100 učinkovito pri preprečevanju raka na materničnem vratu. Prednosti so torej ogromne in resnično v prihodnje ni pričakovati kakšnih resnih, nevarnih stranskih učinkov.

Cepiva proti raznim virusnim okužbam uporabljamo že več kot 100 let. Novo je le to, da so zdaj cepiva proti HPV-ju in hepatitisu B hkrati tudi močno orožje pri preprečevanju rakavih obolenj. Starejša cepiva so bila namenjena boleznim, kot so ošpice, mumps, noricam, ki so akutne bolezni, od katerih si je večina ljudje brez težav opomogla. A okužbe z virusom hepatitisa B in s humanimi papiloma virusi postanejo kronične, če niso zdravljene, in nekatere okužbe lahko vodijo tudi v raka. Ta nova generacija cepiv proti takšnim okužbam je torej močno orožje v našem boju proti raku.

Je po vašem mnenju torej prav cepljenje najpomembnejša in najučinkovitejša preventiva pri preprečevanju raka na materničnem vratu?

V preteklosti so bili glavno sredstvo v boju proti temu raku presejalni PAP-testi oziroma odvzemi brisov materničnega vratu. Tako so se oblasti po svetu in tudi v Sloveniji že mnogo let nazaj vložile veliko denarja v presejalne programe z rednimi PAP-testi kot pomembno preventivo pri preprečevanju raka na materničnem vratu. A PAP-testi ne preprečijo okužb, z njimi le iščemo predrakave spremembe na materničnem vratu, preden se te spremenijo v rakavo obolenje. Cepljenje pa predstavlja povsem drugo raven zaščite – preventivno zaščito, ki preprečuje samo infekcijo, zaradi česar se rak verjetno sploh nikoli ne bo razvil. PAP-testi so torej sekundarna zaščita, saj z njimi odrivamo, ali so ljudje že okuženi in potem skušamo preprečiti, da bi se spremenjene celice na materničnem vratu spremenile v rakave.

Sicer pa je bil na začetku, ko smo začeli delati s cepivi proti HPV-ju, ves poudarek na preprečevanju raka na materničnem vratu pri ženskah, kajti to je nevarna bolezen, ki jo lahko povzroči okužba s HPV-jem. A tudi nekatera druga rakava obolenja, ki se pojavljajo tako pri ženskah kot pri moških, so lahko posledica okužbe s humanimi papiloma virusi. Zdaj na primer ugotavljamo, da je tudi veliko število raka glave in vratu povezanih s humanimi papiloma virusi, kar prej nismo vedeli. Prej je tako prevladovalo prepričanje, da raka na vratu in glavi povzroča predvsem preveč tobaka in alkohola in da so torej večjemu tveganju podvrženi tisti, ki verižno kadijo in popivajo. To seveda do neke mere drži, a zdaj vemo, da skoraj pol primerov raka na vratu in glavi povzroči okužba s humanimi papiloma virusi, lahko pa povzroči rakava obolenja tudi nekaterih drugih delov telesa.

Ali potem lahko pričakujemo, da bo nekoč mogoče rakava obolenja preprečiti s cepivi?

Za zdaj lahko s cepljenjem proti hepatitisu B preprečimo precejšnje število rakov na jetrih. Rak jeter sicer ni najbolj problematičen rak v Evropi, a v Aziji in Afriki je rak jeter na prvem ali drugem mestu najbolj smrtonosnih rakavih obolenj pri moških. In to rakavo obolenje lahko zdaj preprečimo s cepivi proti hepatitisu B. No, rak materničnega vratu pa je na globalni ravni drugi najpogostejši morilec med rakavimi obolenji pri ženskah in tudi za preprečevanje tega raka poznamo zdaj cepivo. Torej poznamo cepiva, s katerimi lahko preprečimo veliko število dveh vrst rakavih obolenj, ki se glede na število umrlih moških in žensk v velikem številu držav uvršata v sam vrh. Tako da že potekajo raziskave tudi drugih vrst raka, ki jih povzročajo virusi in ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem.