Lorena Meglič se je z uhajanjem urina soočila pred dobrimi desetimi leti. Na začetku sploh ni vedela, kaj je narobe z njo. Bilo je tako hudo, da nekaj let ni zapustila stanovanja. ''Preprosto nisem vedela, kdaj se mi bo vlila voda, ker se mi je to že zgodilo tudi zunaj, na cesti, na javnem mestu. In ko pride do popolnega zloma, izgubiš stik z življenjem,'' se spominja Lorena. Po štirih letih zdravljenja in operaciji pa se je vendarle dokončno poslovila od obolenja, ki zelo moti kakovost življenja.

Pri bolnikih z urinsko inkontinenco je pomembno, da se zavedajo, da bolezen ni nič sramotnega in da obstajajo možnosti ozdravitve. Zato zdravniki svetujejo, da bolniki pridejo na plano in odkrito spregovorijo o svojih težavah. Zdravljenje urinske inkontinence je možno z operacijo. ''Operacije opravljamo tako, da vstavimo pod sečno cev sintetični trak iz sintetične snovi, tako imenovan polipropilen oziroma prolen. Operacija se opravi kar v lokalni anesteziji in praviloma lahko gre bolnica isti dan domov,'' pojasnjuje dr. Adolf Lukanovič, strokovni direktor Ginekoliške klinike v Ljubljani. Veliko pa se da narediti z vajami za krepitev medeničnega dna ter s primerno prehrano.