Glasbena terapija je primerna za ljudi vseh starosti, z najrazličnejšimi težavami – nedonošenčke, otroke z avtizmom, mladostnike z motnjami hranjenja, odvisnike, depresivne, psihotične in dementne ljudi, celo za bolnike z rakom. Kajti glasba ne lajša le telesnih in psihičnih tegob, ampak izboljšuje tudi razpoloženje, dviga samozavest in daje upanje. ''Aktivno glasbeno ustvarjanje sprosti človeka. Vsaj za nekaj časa usmeri pozornost na nekaj drugega kot samo na svoje stiske in bolečine. Poleg tega pa glasba tudi pomirja, lajša napetosti v človeku,'' o učinkih glasbene terapije pove glasbena terapevtka Claudia Knoll, ki je v svoji karieri pomagala tako posameznikom kot tudi raznim socialnim ustanovam, na primer varnim hišam, psihiatričnim klinikam, zaporom, šolam …

A terapija z glasbo, ki se izvaja individualno ali skupinsko, ni namenjena le tistim, ki imajo kakšne psihične ali fizične težave. Zanjo se odločajo tudi tisti, ki nimajo nobenih težav z zdravjem. Prek aktivnega ustvarjanja zvokov se namreč tudi gradijo in krepijo socialni odnosi udeležencev, izboljšujeta se verbalna in neverbalna komunikacija. Če v terapiji sodeluje več ljudi, se naučijo poslušati eden drugega, se odzivati na reakcije drugih sodelujočih v terapiji, naučijo se uskladiti in sodelovati.

''Na terapiji mora biti posameznik pozoren na to, kaj igrajo drugi in kaj igram jaz, morajo slediti. Na uri namreč ne igra vsak po svoje, ampak se morajo poslušati, slišati in uskladiti,'' še razloži sogovornica. Včasih tako na primer na uri eden prek glasbe izraža neko čustvo, drugi ga ugibajo. Ali pa eden nekaj zaigra, na njegovo melodijo pa se nato z instrumenti odzovejo tudi drugi udeleženci. Potek terapije je seveda odvisen od posameznika oziroma skupine in od njihovih težav, potreb, želja. Sicer pa je terapija z glasbo primerna tako za izučene glasbenike kot za popolne laike. Priporočljivo je le, da jo oseba obiskuje vsaj tri mesece po enkrat tedensko.